… dvojina?

Ker sem zadnjih nekaj mesecev moral nekaj desetkrat preposlušati Žogico nogico, ki je nastala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in v kateri sta dedek in babica pogosto kar v množini, sem ugotovil, da tudi “dobri stari časi” niso bili nujno taki.

Sedaj pa k vprašanju, ki me že dolgo muči: tudi uradno šolani govorci v izgovoru ne ločujejo (več?) med dvojino in množino v primerih, kot so npr.:
dve strani – tri strani (po mojem ušesu je pri prvi poudarek na -a-, pri drugi pa na -i), vendar pa praktično vsi vedno naglašajo zgolj na -i.
Me uho moti, je preobčutljivo, ima prisluhe, pretiravam, ali morda dvojina tudi v tem primeru iz jezika izginja? Naglas na -a- v Pravopisu ni označen …

Mislim, da je glede dvojine zadeva pri besedi “stran” podobna kot pri besedi “plat”. Pri obeh besedah SP navaja imenovalnik dvojine: stranI, platI. Tako naglasevanje je normirano.
Ne bi cisto dala roke v ogenj, da gre za hiperkorektnost, ampak obcutek imam, da ima “dve strAni” v imenovalniku dvojine korenine v starejskem govoru, kjer se se v drugih primerih naglas rad pomakne naprej od mesta, ki je drugod ustaljeno. Primeri so: meglA preide v mEgla, alEs v Ales (prvi A poudarjen), kovAc v kOvac.

Eno vprašanjce – kaj pa je to “starejski govor”??

To je štajerski govor (s Štajerske). Mogoce bi lahko sla na tekmovanje za naslov “typo knig”:) Tudi Kovač je seveda priimek, z malo je pisan samo zato, da bi bil vidnejsi naglas, ki je oznacen z veliko crko. LP

Ola, Biba:)
No, se sama ne bi mogla boljse napisati. Seveda gre za stajerski govor. Sele zdaj vidim, da bi bilo zatipkano mogoce prebrati tudi kot starejsi govor. Se opravicujem za prehitre prste.

Biba napisal:

> To je štajerski govor (s Štajerske). Mogoce bi lahko sla na
> tekmovanje za naslov “typo knig”:)

Spoh nisem več brihten. kaj pa je “typo knig”?

Gre za saljivo domislico v anglescini. Typo je tipkarska napaka, knig je pa zatipkani king:) Po domace: karlj tipkarskih napak.

Tudi tokrat zatipkano, Biba:-))))) Se samo šalim! Ne jemlji mi za zlo, ker ne iščem napak, a ko se človek prav posebej potrudi, takrat se mu zagotovo izmuzne neki mali škratek.

marija (1)

Nic ni bilo za zlo vzeto, Marija:) Ampak tokrat je bila tista tipkarska napaka zapisana namenoma: typo knig = karlj tipkarskih napak. Vsaj nasmejali smo se:)

Ker ni nihče komentiral prvega dela tvoje teme, jo moram (nujno) jaz. Glej, če nekdo kot otrok ne spremlja dovolj pogosto Žogice nogice, jo bo moral poslušati, ko bo velik. In če jo bo takrat le poslušal, se mu zna kaj verjetno zgoditi, da jo bo moral čez kakih trideset let glasno brati ali celo odigrati kar vse vloge v njej …

Ker: pravljice potrebujemo, da ostanemo mladi v srcu. 🙂 Opa, očitno sem zgrešila forum – tole bi bilo pa skoraj za “Kardiologijo”…

🙂