počitniška prebiranja
ste že vsi na dopustu, da nikakor ne pride do kakšne nove teme? Se mi zdi, da kar v prazno odpiram tale forum. Dajmo vsaj podebatirat, kaj trenutno beremo, da dobim kakšno dobro idejo, po čem posečt. Sama sem pravkar prebrala Učiteljico klavirja, sedaj prebiram Franny in Zooey, potem pa grem na kratko prozo Lele B. Njatin.
Dopust me čaka šele avgusta, takrat ko bo upam tdui konec tega monsuna – upam, da bo julija še kaj družbe na forumu.
Glodam – končno, končno! – Small Island, in še nisem čisto “not padu”, je pa res, da sem šele na petdeseti strani. Zaenkrat še brez mnenja.
Malo tudi že kopičim čtivo za na plažo; za skrajno silo imam pripravljeno celo Deso Muck, in sicer Paniko.
dark room še nisem brala, sem se pa pred kakšnimi tremi meseci tudi jaz želela lotiti Poletne hiše, pozneje, pa mi nekako ni zalaufalo. Jo imam na strani za kasneje, če mi bo kdaj sedla. Makanina pa imam tud jaz v planu, a se mi zdi, da bo še prej Franzen in Prihodnost, ki je ni bilo.
A je že kdo bral Paniko? Nekako imam predsodek pred Deso M., pa bi rada prej od kakega resnega bralca slišala mnenje.
ja tudi zame bi bilo to prvo srečanje z Deso, predvsem me mika, ker je toliko hrupa okoli te knjige, ne bi se pa rada vsedla v nek glup šund (enake pomisleke imam pred Da Vincijevo šifro, ki bi jo rada prebrala, ker jo je cela vesoljna Slovenija) , ki ti ne da niti malo zabave. Boš poročal, ko jo prebereš?
Panika. Hja, nisem ravno resen bralec (res berem samo za razvedrilo in ne pretežke knjige), pa mi tale knjiga vseeno ni bila všeč. Ok, saj je na momente zabavna (kolikor te pač takšna vsebina lahko zabava), ampak po pravici povem, da se že pet minut poskušam spomniti, kaj točno je bilo zapisano, pa ne gre. Ves čas mešam z Dnevnikom Hiacinte Novak. Nekaj na temo prešuštva, ločevanja in zblojenih žensk. Težav z najstniki.
Saj ne rečem da D.Muck ne prebiram rada v njenih kolumnah, če mi ravno pride kakšna pod roke (Jana), otroških knjig itak ne poznam, ampak tole je bilo po grozno velikem pričakovanju bolj medlo vse skupaj.
Knjiga se sicer bere hitro, na trenutke je situacija res komična (večkrat pa tragična), primerno branje za plažo, več ne, vsaj kar se mene tiče.
Se bojim, da vam resnim bralcem ne bo všeč. Ker vas večkrat berem in vem da imate nepregledne sezname neprebranih knjig – raje sezite po čem drugem :-)))))))). No, sicer pa je tole moje skromno mnenje, z veseljem bom prebrala tudi vašega, ko (če) boste prebrali tole panično zadevo.
Aja, še Davinci (čredni nagon deluje, he he). No, tole je vsaj napeto branje, tako, da te vleče, čeprav konec pa izgleda tako, kot da ga je bilo treba napisati v pol ure in na desetih straneh. Tudi pusti en čuden občutek po branju. Nekaj je manjkalo ali kaj, saj ne vem.
še dobro, da sem spregeovrila, ker bi po mojem brcnila v temo, no kakšne hujše škode ne bi bilo. So pa takšne knjige, ki jih vsi berejo, mamljive, češ, vsi so jo prebrali, jaz pa ne vem, o čem govori. Enkrat sem se že prepustila mnenju množic in razočarano občepela na prvi strani, pa še knjižničarka me je takrat nejeverno pogledala in začudena izjavila: “Kaj vi boste to brali?” Da mi je ja takoj postalo nerodno. No potem mi je že na prvi strani postalo jasno, da se gibljem v okolju, ki mi ne sede.
No, meni je bila Panika še kar všeč.
Se mi pa zdi, da tudi zato, ker sem jo brala kot prvo od podobnih knjig. Zdaj sem imela doma Zmešano petdesetletnico in me sploh ni potegnila. Teh knjig je en kup – Panika, Bridget, Hiacinta, Petdesetletnica in vse so po istem kopitu. Po mojem je prva od njih, ki jo prebereš, še kar zabavna, ostale so pa samo deja vu…..
Joj, Panika je mene precej razočarala. Če lahko to sploh tako okarakteriziram. 😉 Ker sem jo namreč morala odložiti že po nekaj prebranih straneh. Moram priznati, da mi je sicer Desa zelo pri srcu, tudi v kolumnah, ampak ta knjiga pa res ne gre po grlu… Škoda, ker sem s tem tudi malce spremenila mnenje o njej. Ker se mi zdi, da je bila res napisana zato, ker je bila pač naročena. Škoda. Meni je že teh nekaj prebranih strani pustilo precej slab okus.
Raje predlagam Črni album Hanifa Kureishija.
Toro, družba julija bo – vsaj moja malenkost bo visela tukaj.
Glede Panike: to je pač knjiga, ki se jo bere brez pričakovanj, zgolj zaradi zabave – če pa te ne zabava, jo odložiš in greš v nove zmage. Jaz takole na tri mesece prav rada preberem kakšen odvod Bridgetke in se včasih bolj, včasih manj zabavam. Dobim pa jih itak zastonj – na naši ljubi Muli se takšne literature kar tre. Panike v knjižnici ne bom jemala, in to iz čiste uvidevnosti do tistih, ki si jo želijo prebrati bolj kot jaz. Če pa jo kdaj udomačita mama ali sestra, jo bom tudi jaz vzela v roke.
No, sedaj me pa že grabi skepsa – pa ni kriva samo sonce-rumeno: sinoči sem tavečji smrklji (skoraj pet let) v postelji bral Anico in materinski dan, in se mi je rilec iz sekunde v sekundo bolj povešal. Duhovito čisto nič, nastopata nekakšna stereotipizirana starša (tako da mi je tamala ob knjižnem očetu, ki spi v naslanjaču in čaka na kosilo, kar sama od sebe omenila, da pri nas pa že ni tako), skratka, povprečje. Ampak kar je, je; Paniko sem kupil in jo bom tudi poskušal prebrati.
Ja, če že petletnica pogrunta da v resnici ni tako, potem bo pa že držalo :-))
Morda ti bo pa knjiga všeč, saj ni rečeno da je čisto slabo branje no :-)). Samo meni zabavna ni bila tako, kot naj bi bila. Ampak verjetno je bolj problem v meni kot v knjigi :-))
Oh no ja. Res ne vem zakaj toliko besed po naših medijih o kolumnistu, ki napiše knjigo. Kalipso od Milekove je bil tudi oh in sploh priporočen par poletij nazaj – no, ja, ravno za prežvečit je bil, nič drugega. Bi človek mislil, da kolumnistom kar na recept predpisujejo pisanje knjig. Sploh če si priljubljen med novinarkami priljubljenih ženskih revij – ja potem pa itak MORAŠ napisati eno knjigo, da bodo imele kaj reklamirat.
Saj se razumemo, a ne.
Ma kaj pa vem, morda imam samo jaz slabe trenutke za branje, kot rečeno. Sicer pa razmišljam katera knjiga me je v zadnjem času res zavedrila in nasmejala, pa se nobene ne spomnim. Še tista z Zlikanimi gubami in štrlečimi balkoni, ki naj bi bila za crknit smešna je bila meni čisto “mimo”. Ja, ja, bo držalo – jaz sem čudna :-)))). Itak pa me trenutno nobena knjiga ne vleče tako da bi se je sploh pošteno lotila. Morda končno zapopadem biografijo Edith Piaf na dopustu. Dobro da ne hodim na plažo ležat, bi bila pretežka za nosit sem pa tja :-)))))))))))))
Da ne bo pomote – sploh nimam nič proti takšnemu branju – meni tudi prija! In sploh ne gre za debate o kakšni visoko leteči literaturi, zaradi katere bomo potem vsi bolj brihtni, ampak tale Panika pač ni šla.
Škoda. Me pa prav zanima, kaj bo Toro povedal o njej in do katere strani se mu bo uspelo prebiti. 😉
Vaša mnenja o Desini Paniki mi kar ne gredo iz glave. Sama je še nisem brala, kajti v knjižnici nikakor ne morem priti do nje – kadarkoli pridem tja, so vsi izvodi izposojeni, pa jih ni malo (nimam pa navade rezervirat kakšne knjige in potem letet v knjižnico “na gumb”- pač vzamem kaj drugega, vedno se kaj najde). No, o Paniki sem nekako sodila, da je najbrž kaj posebnega, glede na tolikšno galamo okoli nje v slovenskem prostoru, in sploh na tako visoko branost, saj je že od vsega začetka v visoki špici branosti. Kje je potem “fora” tolikšne popularnosti te knjige?
Fora v visoki branosti? Čredni nagon :-))))))))))).
Knjiga je bila, resnici na ljubo, strašno propagirana po vseh mogočih revijah. In kdor da kaj nase, bo prebral tisto, kar priporočajo razne Eve, pa Cosmoti in kar je še podobnega branja :-)). Malo heca. No, malo pa je tudi res, da so knjige, priporočene po raznih medijih v resnici non – stop izposojene, čakalni seznami pa tako dolgi, da se nanje niti prijaviti več ne moreš. Vendar to (žal) ne zagotavlja kvalitete. Tako kot je ena že napisala – ko prebereš eno knjigo na to temo so vse bolj ali manj enake (meni se tako meša vsebina večih knjig da nisem povsem sigurna kje je kaj pisalo, he he)
Saj knjiga je čisto luštna za prebrat – moje mnenje je, da ni vredna prahu, ki se je dvigal okoli nje. Pač še ena knjiga več na to temo. Saj ni rečeno, da tebi ne bo všeč! Kar pogumno sezi po njej! Še namig: izdali so tudi žepno izdajo, mislim da je precej poceni – če se ti ne ljubi čakat na vrsto v knjižnici 🙂
Toro se je prebil do 149. strani, potem pa obupal. Zdi se mi, da je v Paniki preveč nekega dogajanja na silo, pa humorja, ki je malo preveč prostaški. Če bi Desa vse skupaj napisala z malce nežnosti, pa izpustila robavsaste opise pijanosti in podobnih uspehov, bi knjiga – vsaj name – delovala bistveno bolj blagodejno.
Fora popularnosti? Sindrom Ona/Jana, po mojem.