Zdajle sem potegnila s police novo izdajo Botra iz Delovih Vrhuncev, pa ne morem verjet svojim ocem – tako okornega, nelepega, slabega prevoda ze dolgo nisem videla. Ma kaj je bilo narobe s starim??

Do sedaj sem se kot hudic kriza izogibala le knjig, ki jih je prevedel Ferdinand Miklavc, pa ta je proti Mirku Napastu pravi Gradisnik!:))

Vsekakor prevod ni videl lektorja, ce ga pa je, pa sploh bogpomagaj!

A se koga okorni in grdi prevodi tako hudo motijo?

pozdravcek,

proxima

Včasih me slabi prevodi motijo. Oziroma bolj kot motijo bi lahko rekla, da jih opazim. Sicer ne smem šimfat, če sama ne znam bolje :-))), me pa vseeno kdaj zmoti, ker na daleč opazim, da je prevedeno dobesedno, čeprav ni primerno (sem že videla v knjigi napisano “francosko cvrtje”), pa v kakšnih filmih/nadaljevankah se najdejo take “čarovnije”, da je groza.

Ma jaz se ne strinjam, da ne smem simfat, ce sama ne znam bolje – sej cevljev tudi ne znam sama sivat, pa vseeno dobro vem, kdaj me zulijo..:))

Svoje cajte je bila nekje spletna stran Junaki slovenskih prevodov, v glavnem so simfali cez filmske – tam si tudi nasel cvetke, da so ti kr lasje stali pokonci!:))

pozdravcek,

proxima

Evo, tule je nekaj cvetk:

Moti me, in to kako! Ocitno pa urednike prav nic! :((

Omenjeni prevod ni nov, ampak star, prvi prevod Botra, ki je izšel v kar nekaj natisih, ugotavljam po konzultaciji s Cobissom. Lani je izšel nov prevod drugega prevajalca pri Učilih…
O prevodih pri Vrhuncih je bilo prelitih že precej solz in črnila… Recimo o legendarno zgrešenem prevodu Fowlesa, ki so ga delili celo zastonj, v neustreznem prevodu kajpak. Seveda, če vložiš nekaj sto milijonov v knjige, ki se prodajajo v postoterjenih nakladah, in jih še več sto dobiš nazaj, je treba res kak milijonček prihraniti pri prevodih…

Ma ni govora, to ni isti prevod, kot je bil prej – ali je pa mogoce isti prevajalec, pa nelektoriran prevod, ker vseeno malo spominja na staro izdajo. Boter je bil v mojih mlajsih letih ena mojih najljubsih knjig za razonodo, sem ga znala skoraj na pamet *blush*, tko da so mi sli vceraj kar lasje pokonci.

Ni cudno, da je narod cisto nepismen.

Jaz se bom pritozila, pa hotela denar nazaj – taka knjiga je zame navadna zalitev.

pozdravcek,

proxima

Pri Delovih knjigah ni noben prevod nov, razen Peklenske pomaračne. Vsi so ponatisi, nekateri so pač boljši nekateri slabši, samo nima smisla pljuvat po teh knjigah, huje se mi zdi, da slabe prevode producirajo t.i. ugledne založbe.

Zanima me, kako so bili sprejeti ti prevodi, ko so prvič izšli.

Danes je strokovnih in dobrih kritik prevodov zelo malo, največkrat je (če sploh) prevajalcu posvečen morda kak stavek ali dva. Vedno redkeje pa prevedene knjige spremlja prevajalčev komentar.

Ravno sem v roke vzela knjigo Razlagalec hrepenenj, Ibn al Arabija, ki je bila prevedena iz arabščine. Vendar razen prevoda opomb, ki jih je sestavil angleški prevajalec Arabija in kratke spremne besede urednika, ni nobenega komentarja s strani prevajalke, kar se mi zdi škoda. Prav prevajalec namreč največ ve o napisanem, saj se je moral/a potopiti v original, ga razstaviti in ponovno zložiti v novem jeziku. Že samo zato, da lahko (dobro) dela, mora prevajalec ogromno vedeti, ne le o jeziku, ampak tudi o kulturi, zgodovini in literaturi in literarni tradiciji, v katero se umešča delo, ki ga prevaja. Pri prevajanju poezije pa mora nekaj malega vedeti tudi o poeziji 🙂 Kar ni majhna reč. Lahko bi se prevajalka tudi malo pohvalila s svojim znanjem.

Lp.

Slabi prevodi, tiskarske ali še huje slovnične napake… vse to tudi mene zelo moti pri branju in ker sem človek, ki ne prebere knjige do konca, če me ne očara niti peta, šesta stran, take “šlampaste” še prej odložim. Včasih me motijo tudi okorni stavki, pa – ker ne poznam originala – ugibam, ali tak slog pritiče avtorju ali zgolj prevajalcu. Se pa zavedam, da biti dober prevajalec, zahteva ogromno znanja in talenta, pa potrpežljivosti in ljubezni… skratka, vsem, ki prevajate in se trudite prevajati korektno res veljajo čestitke. Upam, da so tudi honorarji zadovoljivi, hm.

Zadovoljivi honorarji? Sanja svinja … :)))

Honorarji? Zanjih deset let bolj ali manj enaki, kar ne bi mogla reči za življenjske stroške …

Toda: to ni nobeno opravičilo za slabo delo. Če delo vzameš tudi pod takimi pogoji (recimo, da se ti knjiga zdi res zanimiva ali kaj podobnega), ga pač opraviš tako kot vse druga. Že iz poštenosti do sebe, če že do bralcev ne. Huje pa je, ker takšni honorarji pritegujejo vse več resnično slabih prevajalcev.

Nekatere založbe varčujejo tudi z lektorji, čeprav, roko na srce: že prevajalec mora dati iz rok delo, ki mu ne bo v sramoto. Ni na lektorju, da iz kalka, polnega napak, “dela” prevod.

“Dokončaj z branjem pisem,” pravi, “in potem se bova še pogovarjali.”

Navajam stavek iz knjige Jamesa Pattersona Samanthina pisma Jennifer, ki je izsla pri zalozbi Mis. Ne le, da bi ob njem morale iti vse dlake pokonci ze uredniku (lektorja ocitno tako ali tako ni), se recenzent (Mladinin) ga citira, ne da bi se mu zdel kakorkoli sumljiv. Potem pa tudi ni cudno, da se katastrofe kar vrstijo. Ocitno se nobenemu teh ‘strokovnjakov’ ni kapnilo, da je pri preverjanju znanje slovenscine prav tako pomembno kot znanje tujega jezika.

Oja, prosim, odpri mi oči, ker sem prebrala več kot petkrat in… ne, ne najdem… zveni okorno, ampak v samem stavku ne najdem ničesar. Res me zelo zelo zanima, kakšno napako sem spregledala, prosim.

Moj predlog pa popravek je tak:
‘Preberi pisma,’ pravi ,’in potem se bova še pogovarjali.’

V ‘dokončaj z branjem’ je dobesedni prevod iz ‘finish with reading’, toda slovenščina izraža dovršnost s predponami, medponami …
Za drugi stavek je težko popraviti brez izvirnika, ker ni jasno, kaj sta počeli pred tem dialogom: ali sta se pogovarjali in se bosta še pogovarjali ali sta pa počeli kaj drugega in se bosta nato še pogovarjali, ko bodo pisma prebrana.

Ja, zbodel me je tisti ‘dokoncaj z’ (ostalo ni pomembno), ki razkriva katastrofalno pomanjkanje posluha in cuta za slovenscino. To pa je vsekakor kapitalni krivec za slabe prevode in dokaz, da prevajanje ni za vsakogar, pa kolikor koli razni amateriji mislijo, da je mala malica.

Se strinjam z vama, samo razmišljam, ali ni morda včasih potrebno tudi zaradi obdržanja avtorjevega sloga izbrati bolj “okoren” način? Ali poskušate prevajalci oceniti, kako bi avtor, če bi bil Slovenec, pripovedoval, pisal… se nanašate na svoj občutek, ali vzdružejete svoj slog pripovedovanja tudi pri prevajanju ali ga spreminjate glede na original? Upam, da nisem preveč radovedna.

Ja, seveda delas odstopanja glede na stil (najveckrat kake pogovorne ali dialektalne resitve), vseskozi pa se moras ozirati na to, ali v slovenscini neka fraza ali struktura dejansko obstaja. Ce napises npr. ‘ne rabis se sekirat’, je to sicer neknjizno, a slovensko. Ce reces ‘koncaj se sekirat’, to preprosto ne gre, saj tako nihce ne govori. Zgoraj navedeni primer je kalk – dobesedni prevod iz tujega jezika, ki se kdaj pa kdaj sicer prime, najveckrat pa kaze le na malomarnost in neznanje.

Obstaja precej delikatna razlika med ujemanjem stila in prevoda in preprosto slabim prevodom. Finish with… je pač angleški način izražanja in ne avtorjev slog. Sploh je dobesedno prevajanje znak neznanja jezika zlasti pri angleščini, za katero vsi mislijo, da jo znajo, v resnici pa sploh ni tako preprost jezik. Bistvo prevajanja pa je, da se naravno izražanje prenese v naravno izražanje v Slovenščini, pa čeprav to pomeni povsem drug nabor besedišča. Tudi pri stilskih posebnostih se je treba vprašati, kakšne konotacije vsebujejo, preden se zakadiš v prevajanje, ker se avtorjevega posebnega sloga tudi ne da kar dobesedno prevesti, ker takšen prevod bralcu ne bo pomenil absolutno nič.

Se zelo strinjam z napisanim. Žal pa je delo prevajalcev vedno manj cenjeno, kar potegne za sabo marsikaj, tudi domnevo, da lahko vsakdo prevaja.

(Vsaj!) zelo dobro obvladanje jezika iz katerega prevajaš, odlično obvladanje jezika v katerega prevajaš in nekaj znanja, da ne rečem razumevanja principov prevajanja, so osnovni pogoji za soliden prevod.

Prevodna literatura soustvarja slovenski jezik. In zato ni čudno, da je med prevajalci vedno bilo veliko pisteljev in pesnikov. Prevajalec je v svojem jeziku tudi ustvarjalec. In od njegove sposobnosti je dostikrat odvisno, ali bo umetniško delo resnično zaživelo. Še posebno to velja za poezijo.
In tu se vračam nazaj k svoji začetni tožbi, da ni dovolj kritičnega odziva na objavljene prevode.

Da pa ne bo vse samo črno in grozno … Imamo tudi nekaj zelo dobrih prevodov. Zadnjič sem ravno vzela v roke spet Tolkiena. Tolkien, ki je bil izvrsten jezikoslovec in je v svoje zgodbe vpletel toliko znanja, da se človeku kar zvrti, je izjemno trd oreh za vsakega prevajalca. In Gradišnik je po mojem skromnem mnenju napravil odličen prevod. Moram priznati, da me nekatere prevodne rešitve ob prvem branju (original poznam že res zelo dolgo) niso očarale, a očitno sem potrebovala le nekaj časa, da se jim privadim. Zdaj se mi te rešitve v veliki večini zdijo sveže, smele in jezikoslovno utemeljene. Bravo!

Jaz pa sem ravno prebrala roman Zoe Valdes ‘Dala sem ti vse zivljenje’, ki ga je Vesna Velkovrh Bukilica tako odlicno prevedla, da jo zelim javno pohvaliti. Taksnega jezika res ne vidis vsak dan!

Eni prevajalci res naredijo iz prevoda novo umetnino – med njimi so za moj okus na prvem mestu clani plemena Gradisnik :))

Pred nekaj leti me je cisto “vrgel” prevod Crne dalije od Teje Bivic.

Pa seveda Kodretov prevod Stoparskega vodnika po galaksiji – meni se je zdel boljsi od originala.

Ponavadi se namrec potrudim, da knjige, ki me res zadenejo v prevodu, grem brat se v originalu, pogosto pa tudi obratno.

Velik lok pa naredim okrog vseh knjig, ki jih je v zadnjem casu prevedel Ferdinand Miklavc – se najbolj se mi je zameril z Jagnjeti in Hannibalom.

pozdravcek,

proxima

Štoparski vodnik po Galaksiji je zakon in očitno gre največja zahvala prevajalcu, ker se jaz – po nekaj poskusih prebijanja skozi Starship Titanic sodeč – ne bi prebila čez prvih par strani angleščine.

Mogoce kdo ne ve – prevajalec Stoparskega vodnika je fizik Alojz Kodre, ki predava matematicno fiziko (legendarni “mojster za mafijo” iz stare Brecljeve pesmi) na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Po pripovedovanju baje strasno karizmaticen tip..:))

pozdravcek,

proxima