Pravopis
Ne – noben slovar ne more zajeti vseh besed. Če dodaš še vse strokovno izrazje, je besed enostavno preveč. In vedno lahko narediš še nove besede.
Težko pa odgovorim, kdaj je (oziroma ni) neka nova beseda knjižna. Kadar jo začutiš kot tako, kadar se ti lepo vključuje v vso množico drugih slovenskih knjižnih besed, ki jih že poznaš. In pri tem ni v nasprotju s kakšnimi pravili, ki v pravopisu delajo red.
Pravopis predvsem ni namenjen temu, da bi v njem preverjali knjižnost ali neknjižnost besed.
prvotni namen pravopisa je, da podaja pravila o pravilnem zapisovanju besed, stavkov, itd….
če želiš preverit knjižnost kakšne besede, je priporočljivo, da vzameš v roke SSKJ (slovar slovenskega knjižnega jezika). tam boš našla vse in še več! 😉
Zdaj pa ne vem, kaj je prav. Nam so namreč rekli na faksu, da je SP tista norma, po kateri se moramo ravnati. Za pravopisna pravila pravopisni del, za besede slovarski del. Pojasnili so, da je SSKJ nastajal dolga leta in se zato nekatere besede več ne uporabljajo, ki jih vsebuje SSKJ. In res je, da nekaterih besed v SP ne najdemo, medtem ko v SSKJ še so.
SP je norma za tisto, kar je v njem napisano. Obstajajo pa še vedno besede, ki so denimo preredke, da bi se uvrstile v slovarski del SP, pa čeprav so drugače čisto pravilne.
“vtikovanje” je že tak primer, bolj pogosto je “vtikanje”, ki zato tudi je v SP, ampak za “vtikovanje” zdaj ne moreš trditi, da je že napačna. Zaradi redkosti je sicer najbrž malo zaznamovana, ampak še vedno možna alternativa.
So pa nekatere besede, pri katerih je SP postavil normo, drugačno od SSKJ, zdaj ni več dovoljeno lepljenje predlogov v predložnih zvezah, ki delujejo kot prislovi: tako “potihem” ni več dovoljeno, ampak le “po tihem”.
Še enkrat bi rada povedala, da so nas na faksu učili, da če besede ni v SP, potem je v lektoriranem besedilu ne smemo tolerirati! Seveda gre tukaj za tekst v knjižnem jeziku.
Strinjam pa se, da je v pogovornem jeziku veliko zaznamovanih besed, ki pa so za pogovorno varianto povsem sprejemljive.
Sem šla pogledat in res vidim, da besede vtikovanje ni v SP. Torej bi jo jaz zamenjala z besedo vtikanje.
Pa prosim, naj se oglasi kakšen slavist tukaj, ker me res zanima, kaj je pravilno.
NIč ne pravim, samo sprašujem:)
In vesela bom vsakega strokovno utemeljenega odgovora. Tudi tvojega.
Je pa res, da je npr. klimatolog beseda iz določene stroke, vtikovanje pa ravno ne.
Resnično bi bila vesela še kakšnega strokovnega mnenja … konec koncev več glav več ve.
Pa to ne pomeni, da dvomim v tvoje mnenje.
Hjam, meni se na nek način to vseeno zdi bolj logično: če bi namreč sprejeli to, kar je začel uvajati SSKJ, da se katera koli predložna zveza lahko piše tudi skupaj, bi počasi prišle do take zmede, kot jo imajo v nemščini. Novo pravilo je čisto enostavno: če je prislovna fraza sestavljena iz predloga in (posamostaljenega) pridevnika (v srednjem spolu ednine), se pač piše narazen. Enako se ločeno pišejo tudi prislovi za stopnjevanje (čim dalj), zakaj bi bil “čim” izjema med njimi, če vse druge pišemo narazen (bolj daleč, preveč daleč, kar najdalj …).
To, da ima ena beseda lahko dva pomena, pa tudi ni nič novega. Saj lahko tudi rečeš “Pogledal je bolne.”, kjer je beseda “bolne” v bistvu samostalnik in “Pogledal je bolne prijatelje.”, kjer je “bolne” pridevnik.
Ali pa še boljši primer: “Pišem zelo dolgo.” in “Pišem zelo dolgo besedilo.” Bi potem morali tudi “zelo dolgo” pisati skupaj, da bi lahko ugotovili razliko v pomenu? 🙂
“Pišem nadolgo.”, “Pišem nadolgoinširoko.”? Če bi obveljalo pravilo iz SSKJ, je prva možnost popolnoma pravilna, zelo verjetno pa tudi druga.