Spoštovani!

Zanima me, kako je z rabo znanstvenih nazivov (mag., dr.) pred imeni in priimki.

1. Ali se mag. in dr. pišeta z veliko ali z malo začetnico pred imenom in priimkom?
2. Zaposlena sem v podjetju, kjer se znanstveni nazivi uporabljajo zelo različno.
– Nekateri zaposleni se na svojih vizitkah predstavljajo z univ. dipl., drugi brez.
– Ali menite, da bi se morali vsi zaposleni na svojih vizitkah predstavljati z dr., mag., univ.dipl.prof.,… če bi želeli imeti celostno podobo podjetja. Ali bi bilo bolje, da se z nazivi predstavljajo le tisti z magistrsko in doktorsko izobrazbo, vsi ostali pa le z imenom in priimkom?

Hvala za vaše odgovore in lep pozdrav!

Jana*

Odgovorila ti bom samo na prvo vprašanje, o drugem pa ne bi presojala, ker se na to ne spoznam. dr., mag. se piše z malo začetnico.

… in pred imenom in priimkom. Tako pač pišemo pri nas, po priročniku celostne grafične podobe podjetja. Imamo tudi dogovorjeno, da se izobrazbo piše samo magistrom in doktorjem, ostali se predstavljajo le z imenom in priimkom.

marija (1)

Ja, vse kar je pred imenom se piše z malo začetnico, čeprav v medijih dostikrat vidimo velike začetnice, kar pa tudi ni popolnoma narobe, saj po pravopisu lahko na konec imena postavimo piko. Moje osebno mnenje je, da je mala začetnica estetsko bolj primerna.

Pravilno je, da imenu sledi polni naziv (če gre za vizitke, uradne dopise itd.). Pri tem pa naj opozorim na naslednje:
1. Pika je nestično ločilo, kar pomeni, da pišemo univ. dipl. ekon. in ne univ.dipl.ekon. Zaenkrat edina meni znana izjema (kjer je pika stično ločilo) je pika v kontekstu bla.bla@blablabla.com.
2. V prejšnjem sporočilu je bil uporabljen naziv univ. dipl. prof. Tak naziv ne obstaja v Sloveniji (če dam za primer nekoga, ki študira angleščino: po koncu študija je lahko profesor angleškega jezika ali univerzitetni diplomirani anglist, nikakor pa ne univerzitetni diplomirani profesor angleščine). Beseda profesor (če gre za naziv po koncu študija) nikdar nima levega prilastka (druga stvar so nazivi visokošolskih predavateljev. Do zmede pride, če ima nekdo diplomo Filozofske fakultete, kjer je študiral 2 dvopredmetna študija, enega po pedagoškem programu, drugega po nepedagoškem. En primer takega naziva bi bil: profesor angleškega jezika in univerzitetni diplomirani sociolog kulture.

Lep pozdrav.

Če z mag. ali dr. začenjamo stavek, pač ne bomo uporabili male začetnice.

Dopolnil bi tudi, da pika ni nestično ločilo, temveč levostično (razen v omenjeni izjemi).

Filip, res je, vendar sem mislila splošno rabo. Logično je, da bomo na začetku stavka uporabili veliko začetnico (dobro je, da si natančen, včasih celo malo preveč :))) — hecam se, da ne boš kaj noska zavihal).
In ja – pika je LEVOSTIČNO ločilo in nikakor ne nestično. Nestično je na primer tropičje.

Če bi bila pika nestično ločilo, bo jo napisali tako .

Pravopis kot norma predpisuje pravo rabo veliko in malo začetnico, zakon, ki ureja znanstvene in strokovne naslove, pa kot normo predpisuje rabo znanstvenih in strokovnih naslovov ter njihovih kratic, ki so predpisane in si jih ne moremo kar zmišljevati (čisto mimogrede, zadnje čase posebno pogosto opažam zapis u.d.i.a., iz konteksta pa je moč sklepati, da s tem navajajo univerzitetnega diplomiranega inženirja arhitekture – zapis je dvakrat napačen, prvič zaradi levo stične pike in drugič zaradi napačne okrajšave, ta bi morala biti: univ. dipl. inž. arh., kot to določa navedeni zakon in ustrezen izvršilni predpis).

Znanstvene naslove, torej magister znanosti in doktor znanosti, se vedno uporablja pred imenom imetnika znanstvenega naslova. Drugače je s strokovnimi naslovi, ki se jih navaja za imenom in priimkom. Tako zapis dr. Martin Kranjc pomeni, da ima Martin Kranjc znanstveni naslov doktor znanosti, zapis Martin Kranjc, dr. med. pa, da je Martin Kranjc kočal študijski program medicine.

Morda bi to lahko bil primeren temelj odločitvi o predstavljanju v vašem podjetju: predstavljajte se z imeni in priimki, razen tistih z znanstvenimi naslovi.

Pozdravčki
enčič