Vse te knjige za osebno rast… ;)
Lepo pozdravljeni,
zanima me vase mnenje, v zvezi z vsemi temi knjigami na trziscu. Sem se student, in ze od nekdaj mi je branje knjig v veliko veselje. Zadnje case pa zacenjam opazati naslednje. Vec ali manj se ideje v knigah ponavljajo, da o raznih ameriskih uspesnicah ne govorim. Slednjih sploh ne morem vec vzeti v roke…
Vem, da se ucimo celo zivljenje. Ker res kar nekaj preberem, sem vec ali manj ze nasel odgovore na svoja trenutna vprasanja. Vedno so me zanimale knjige iz podrocja psihologije, ter osebne rasti. Zadnje case sem prebiral filozofijo…
Vem, da je potrebno prebrati tudi marsikatero slabo knjigo, da se vsaj zaves, kdaj beres dobro… zadnje case sem nehal vztrajati ob knjigah, v katerih me ni vsebina ni pritegnila, ali pa mi je bila znana… vcasih sem bil pa vztrajen, da sem kljub vsemu, le v nekem majhnem odlomku nasel odgovor na neko svoje vprasanje…
Aja, problem je, da ne vem, kaj naj sploh se berem. Mogoce bi mogel brati vec knjige, v katerih najdes kaksen nauk preko zgodbe; knjige kot so Alkimist, Imenovali so jo dvoje src in podobno…
Kako se orientirati. Eno so nasveti drugih ljudi. Res je, da imamo podobne tezave, ampak pod soncem si nista enaka niti dva…
Berem, ker se po branju dobro pocutim. Nikoli nisem bral, zato ker ne bi imel kaj poceti. Za branje si vzamem cas, le ce je mogoce.
TiNKO
Ko se nehas truditi, da bi bil boljsi, obstaja moznost, da nehas biti dober.
Sem odkril imenitno resitev, kaj narediti v trenutkih slabosti, ko si mogoce domisljas, da ze vse ves… gres v veliko knjigarno ali pa knjiznico…
In zadnje case resnicno obstajajo knjige za resitev vec ali manj vseh problemov. Saj ne recem, vsake toliko casa si preberem bonton, pa je v vsakdanu lazje. Pa si preberem veliko v zvezi s custveno inteligenco, pa vem, kako pomembno je prepoznavanje svojih obcutkov in obcutkov drugih. Pa se lotis retorike, pa znas stvari povedati na pravi nacin, in takrat, ko je treba…
Nekoliko ze znam stvari prebirati s tako distanco, da mi se vedno ostane moje lastno mnenje in tisto, kar v vsakdanu res pomaga. Ko bom dobil enkrat otroka, bom spet sibal v knjiznico. No, saj ne recem, saj je super… In tako, se celo zivljenje izobrazujemo, kajne 😉
V bistvu mi je pa vsec,
kar je rekel Primoz ze parkrat…
Sicer Se ne stekam, hehe, pa vseeno;
Da je potrebno iskati resnico v zamolcanem…
Prijeten konec tedna. TiNKO
Vase ime: tkotko
Vas elektronski naslov: xxxxxx@hotmail.com
Naslov sporocila: Re: Vse te knjige za osebno rast… 😉
In ti gres to sprasevat knjizne molje…
A se ti ne zdi, da si malce sfalil forum…
TkoTko
:))
;-))
Saj če dobro pogledaš tukaj že dolgo ni kakšnih posebnih debat ;-))
O knjigah za “samopomoč” imam svoje mnenje (ki ni ravno v korist teh knjig). Preveč posplošujejo, preveč se ponavljajo – preveč jih je. Je bilo obdobje ko sem kakšno vzela v roke, pa ne morem reči prav za nobeno, da mi je pri čem posebaj pomagala. Če bi se želel držati nasvetov iz teh knjig, bi (karikiram) vsak človek moral živeti sam, po možnosti sploh ne bi hodil v službo, ker za to ne bi imel časa (saj mora vendar misliti samo nase…), partnerja bi pognal čez prag takoj, ko bi mu ta prvič nasprotoval… No, jaz ob takšnih knjigah ne morem rasti. Potem pa še naslovi v stilu “kako postati milijonar čez noč” – mislim saj ne vem če bi sploh kaj komentirala. AMPAK – če komu takšne knjige pomagajo (kakorkoli pač že) kar naj jih bere.
Alikimista sem prebrala na dušek (pa še nekaj Coelho-vih knjig), res pa jih nisem brala zato, da bi se v knjigah “našla” (saj se niti nisem počutila takoooo izgubljeno). O knjigi Veronika se odloči umreti smo malo debatirali z znanci in hecno je bilo, kako je prav vsakdo iz knjige “potegnil” kaj drugega…. Tako je verjetno pri vsaki knjigi.
Imenovali so jo dvoje src sem tudi prebrala, res pa je da sem potem, ko se je v medijih začelo govoriti o avtorici precej negativno (češ da piše nekaj kar ni res, naj bi šlo pa za osebno resnično pripoved) malo drugače gledala na prebrano. Bolj se mi je zdela samo še dokaj dober roman…
Sicer pa moram samokritično pripomniti, da verjetno nisem čisto pristojna odgovarjati na tvoj post, ker knjige berem zelo “kampanjsko” – ko sem študirala sem jih poleg študijske literature prebrala veliko, trenutno pa sem v obdobju, ko mi knjige nekako “ne grejo” ali pa samo segam po napačnih naslovih – tudi možno.
Ljubezenske romane sem nehala brati v šestem ali sedmem razredu OŠ, kriminalke malo kasneje, kaj mi sploh še ostane (drugega kot da se lotim branja vseh klasikov, katere smo imeli kot obvezno čtivo in sem ga obvezno “prešpricala” ;-)) ).
Pa nikar ne obupaj nad knjižnimi molji tako hitro noooo ;-))
Hojla :))
No, pa sta se oglasili dve zenski. A vesta, da sem nekaj zanimivega ugotovil.
No, kot prvo, da vecina ljudi, ki jih poznam, sploh ne bere. Potem pa, ce kdo
ze bere, so pa to ponavadi dekleta. No, najbrz je pol pol, samo ne vem, zakaj
imam tak obcutek.
Ali pa fantje bolj skrivajo? Jaz sem bolj z ulice… pa izpades, tako nekako kar
malce cuden, ce beres :)) Pa saj ne, da bi kaj dal na to, pac obcutek =)
Sonce. Trenutno nisem v nasih krajih, sem pa opazil, da je tale nasa LJ kar
poznana… zaradi Veronike… zanimivo, da si jo omenila… pred tremi dnevi
mi jo je omenil na kosilu tudi nekdo iz Rusije…
Pomarancka. Mislim, da si mi tole Sreco prodala.
TiNKO
Tinko kje se pa potepaš da kosiš z rusi ;-)) ?
Saj rusi poznajo našo malo deželico (no, vsaj nekateri), je tudi precej “naših” tam – že po službenih “linijah”. Svet je majhen.
Hm, mogoče moški ne berejo manj ampak samo manj o tem govorijo ;-).
Sicer pa se meni še vedno zdi najboljša knjiga za “samopomoč” in “osebno rast” kar kakšna dobra komedija – ob kateri se lepo fino sprostiš in nasmejiš. Meni je Dnevnik B. Jones dala več dobrega (sprostitev) kot pa kakšna knjiga L. Hay (ta me je samo obremenila ker sem ugatavljala kaj je narobe z mano da ne mislim tako kot ta avtorica, ki pa res vsem pomaga). ;-))
Sonce :))
Mislim, da si s tistim, da berejo, pa o tem ne govorijo, zadela.
Drugace se nahajam v Nemciji… opazam, koliko je tukaj enih
knjig na izbiro…
Drugace pa se vedno bolj tudi jaz strinjam s tisto tvojo idejo
o ogledu kaksne komedije. Ko sem bil se doma, sem bil vsak
vikend v kinu. Vsak ma svoje veselje.
Malce cakam, da se nama bo oglasil sedajle kaksen bralec, ki
bo rekel kaksno bolj pozitvino v zvezi s knjigami za “samopo-
moč” in “osebno rast”. Bi bil vesel njegovega mnenja.
Velikokrat zasledim, tudi na forumu, ko kdo rece, manjka mi
samozavesti, predlagajte mi kaksno knjigo. In pa, ko se kdaj
kje komu zalomi, pa mu recejo, preberi to in to. A kaj, ko to
najbrz ni dovolj…
Zanima me, koliko ljudi se ima moznost o teh stvareh, ki jih berejo,
pogovarjati o njih z drugimi. Najbrz smo ze vsi doziveli, da si komu
ves zanosen sel razlagat, o drugacnem nacinu zivljenja ali o knjigi,
pa te je gledal samo psotrani 🙂
Sonce. Napisala si, da si ti tudi veliko brala. Sem siguren, da bi bila
ti in jaz drugacna, in mogoce ne bi bila tam kjer sva, ce ne bi brala.
Kaj ti mislis?
Se malo pa bo konec delavnika. Za nekatere. Studentje smo frej 🙂
TiNKO
Mislila sem na branje komedije Dnevnik B.J. – pa še original je dosti boljši kot slovenski prevod (ne da slednjemu kaj posebnega manjka, a sočnost izrazov pride do prave veljave v angleščini).
Hja, če ne bi brala pa res ne vem kje bi bila – no, faksa gotovo ne bi končala brez branja ;-)). Saj vem da nisi mislil takšno branje.
Glede debatiranja o knjigah – obstajajo bralni krožki, po moje je to še najboljši način za izmenjavo mnenj.
Škoda res da se ni oglasil nihče s svojo izkušnjo branja tovrstnih knjig.
Mogoče pa še bo kaj iz tega ;-))
LP v Nemčijo.
Haha;
kaj pocnes v prostem casu: hodim na bralne krozke =)
Sicer pa boljse, da s posti nehava,bo se kdo pomislil,da
poteka tukaj kaksna konstruktivna debata, glede na to
da je ze tukaj ze skoraj najvec pisanja, na celi strani…
Sicer je pa na forumu kar nekaj zanimivih vsebin. Bom
v zivljenjupisu lahko napisal pod rubriko prosti cas;
– branje foruma med.over.net
Ceprav sem opazil,
da so recimo v forumu Ljubezenski nasveti najbolj kvaliteni odgovori, tam
nekje v obdobju prvega pol leta, psihiatrijo sem pa nehal brat, po ene par
postih, saj z vsakim, ce je kaj narobe, pa naj bo nespecnost ali pa varanje,
ze pade posvetovalnica ali pa tablete 🙂 Tole je bolj nepreverjena izjava,saj
si nisem podrobno prebral cisto vsega 🙂
Sicer mi je pa dala danes ena prijateljica vetra… pa nic knjig ne bere =)
LP v Si 😉
Soncek in pa pomarancka :), a ves da tok nasmejane punce, kot sta vidve, na forumu ze nekaj casa nisem videl. Ceprav bi moja sestricna rekla, da sta obe nekje starejse od 28 let, in sicer zaradi smajlijev :)) ampak, tukaj gor je car prav v tem, da nekako ne vemo…
Ce spustis nos, ti pri smsu ostane od 160 znakov eden vec :=)
Pomarancka, previdevam, da najbrz 🙂 nisi ekonomistka. Da si mi prodala, pri nas pomeni nekako v stilu, si me prepricala. (ali si imela v mislih kaj drugega?;)Ampak, ce povezem obe tvoji izjavi glede knjige, ugotovim, da ne morem povezat… in ker nimam pojma, kaj naj si mislim, jo bom seveda prebral 😉
He, he, tudi ti Tinko si malo Pobalinko 😉
Jaz nisem ravno doma na tem forumu, bolj preberem kakšno dobro kritiko ali dobim ideje za naslednje brskanje po knjižnici. Zaenkrat mi ne uspe prebrati več kot 3 knjige na mesec 🙁
Glede let smo tam-tam… glede poklica si zadel… glede prodaje pa… hehe, sem se že zbala, da me imaš za prodano dušo 😉
Knjiga je nekomu lahko velika vrednota, drugemu pa ne pomeni nic. Knjige za osebno rast nas po mojem navdihnejo, to navdihnjenost pa moramo pocasi spraviti v realno zivljenje. meni se je pogosto dogajalo da so mi knjige pomenile beg pred samo sabo, pred osameljenostjo, pred strahom do odnosov z drugimi ljudmi. Veliko sem jih prebrala, in se jih bom. Na začetku sem si predstavljala da sedaj vem toliko, da lahko masikaj povem drugim. Že res, a jih more to zanimati, če ne…. Življenje nas vedno pripelje do tistega nauka, ki ga moramo sprejeti. Velikokrat se nas na poti dotakne obup, brezup, naveličanost nad tem, da nam sploh kaj lahko pomaga. Potem pa kar nekako izplavamo. Vendar, bolje kot je človek podkovan, več kot ve, lažje gre čez osebne stiske. Zato zaupaj in poslušaj svojo intuicijo ki te bo vodila do pravih knjig. ljudi, preizkušenje. Vedno pa si ti tisti ki odloča kaj bo naredil in česa ne, kaj boš vzel za svoje in kaj ne.
Mladi prijatelj, vidim da veliko bereš. Ne beri več knjig. Knjige ti zameglijo um in te naučijo mnogo laži. Uči se od ljudi, ki vedo. Ne se tako izpopolnjevati v angleškem jeziku, temveč se bolj poglobi v svoj jezik. Tvoj jezik je univerzalen, angleški jezik je konstrukt. Nikoli ne boš razumel resnice, če boš razmišljal v angleškem jeziku.”
Iz dnevnika enega fanta, po pripovedi srecanja z nekim indijancem… Ta fant, ki se malce klati po svetu, pa isce samega sebe… ljubljancan… a kdo spremlja? 🙂
oz
Lazi je polno povsod, v knigah, v ljudeh. Tudi resnice je polno povsod. Odvisno kaj isces. Saj veš pregovor, lahko vidiš kozarec napol poln ali pa napol prazen. Če razmišljaš da je napol prazen se te poloti strah da bo pa kmalu res prazen in ne bo ostalo nič. Če pa ga vidiš kot napol polnega, imaš pa občutek da si lahko še nekaj časa miren. Resnica je vedno ena, tista tvoja resnica je prava, dokler ti ne sprejmeš nečesa za svojo resnico, to ni resnica, vsaj zate ne, je pa lahko zame, ali za koga drugega.
Po svetu pa se je dobro klatit. Po dolgem iskanju odkrivam da nisem prišla kaj dosti dalj od sebe in da sebe vedno nosim okoli. Jaz ostajam ista, ne glede na obleko in obutev ki jo nosim. Spreminjati moram svoj notranji svet, moja prepričanja, moje misli.
Glede branja knjig imaš prav, da se vsaj zdi da ženske več beremo kot moški. Debatnih krožkov skoraj ne poznam. Redki so s katerimi se lahko pogovarjam o kakšni knjigi, izkušnji, dogodku, občutju, a so zato ti toliko bolj dragoceni. Mislim da je najlepše ko greš s prijateljem v kino in se po ogledu filma lahko razpričaš kaj se te je dotaknilo, kaj te je nagovorilo, s čim se strinjaš in s čim ne. Lepo je tudi prisluhniti in si izmenjati poglede. Ravno tako je pri knjigah, pa če pustimo knjige. Pomembno se je pogovarjati in sodelovati, ne samo pri delu ampak tudi miselno, čustveno….
Lep pozdrav.
Nadja