ali se napiše zdraven ali zraven nečesa stojim?
Draga Nioba,
saj imaš sicer čisto prav (jaz sicer zDraven še nisem zasledil niti pogovorno) in prosim, ne mi zameriti, če ti dam en dobronameren nasvet – poskušaj uporabljati presledek za vejico. Torej, za vejico (ali piko in podobnimi ločili) najprej presledek, nato šele naslednjo besedo. Sicer izgleda tako osnovnošolsko.
OK?
Brez zamere, prosim, in lep pozdrav!
Najprej: seveda je zraven in ne zdraven.
Hotela sem napisati, da česa tako neumnega kot je “zdraven” pa še nisem slišala, pa sem se spomnila, da je najbolje najprej pomesti pred svojim pragom.
Tam nekje na robu polnoletnosti sem pisala ljubezensko pismo. V njem sem med drugim citirala neko pesem grške pesnice Drakopulove, katere zadnja kitica gre takole:
Ljubim te – kaj
globjega, preprostejšega,
večjega
ti lahko rečem?!
In naslovnik tega pisma me je skoraj do konca najine zveze zafrkaval, da sem napisala “GLOBJEGA”, ko pa se vendar piše GLOBLJEGA. In kar je najhujše: svojih 18 let življenja, od tega 11 let učenja slovenskega jezika, pa sem bila povsem prepričana, da se pravilno napiše brez L.
Pa pravijo, da pravilnost jezika skrbi le drobnjakarje – lahko tudi usodno vpliva na (ljubezensko) življenje.
Lep dan!
Poletna
Hehe, tale GLOBJI sem zadnjič videl celo na televiziji v podnapisih nekega filma.
No, jaz sem recimo v nekem obdobju svojega življenja napisal nekaj pesmiv, nekaj jih je bilo celo objavljenih. In tako sem ta časopis, v katerem je bila ena moja pesmica, važno nosil okoli in ga kazal znancem … in pokazal tudi neki natakarici (sicer študentki) in takoj dobil pod nos, da se ne napiše HREPENJENJSKI, ampak HREPENENJSKI …
Ja, res mi je bilo nreodno, priznam.
Res? In meni se to zdi celo prav? Korenjček! Če govorimo in pišemo o “korenju”, lahko pišemo in govorimo v pomanjšani obliki kot o “korenjčku”.
Če govorimo o solati s korenjem, o juhi s korenjem, menda smemo pisati (domnevam sicer in sliši se mi tudi pravilno) o korenjčkovi solati, o korenjčkovi juhi, o korenjčkovem pireju ….
Lep dan!
marija (1)
Besedica “zdraven” je očitno pogovorno narečje Primorcev.
Tudi sama imamo kolegico, ki si ne da in ne dovoli dopovedati, da se ne piše “zdraven”, ampak se piše “zraven”, če se pač to besedo uporablja. Je pa res, kot se navaja v enem izmed zgornjih postov, da besedi “zraven” in “poleg” v pravilni rabi in v pravilno tvorjenih stavkih – povedih izražajo pomenske različnosti povedanega.
“Nisem bila zdraven, ko ste se o tem pogovarjali.”
Kakšen se vam zdi tale stavek, ki ga moja kolegica velikokrat – prevečkrat uporabi? Meni ne gre in ne gre v uho! Če bi že hotela povedat, da me ob določenih dogovarjanih ni bilo “zraven”, bi v tem primeru raje dejala takole:
“Tem pogovorom oz. dogovorom nisem prisostovala.”
“Ko so se sprejemail ti dogovori, sem bila odsotna.”
“Nisem prisostovala tem pogovorom.”
“Ne vem, kaj ste se dogovorili, ker me ni bilo poleg.”
Tudi sama o vsem navedenem nisem prepričana, vendar mi tako tvorjeni stavki bolj “sedejo v uho”!
Filip, če boš zdaj hud, te prosim samo za boljšo interpretacijo in predstavitev, ker tudi mene zanima, kako se ti dve besedi lepše in bolj slovensko uporablja.
Hvala vsem.
marija (1)
“Nisem bila zraven, ko ste se o tem pogovarjali.”
Marija, če že mene vprašaš (in ne, nisem hud, le zakaj bi bil) – meni osebno se to sliši popolnoma vredu. Tale stavek “Tem pogovorom oz. dogovorom nisem prisostovala” se mi pa zdi nekako papirnat.
Sicer pa najbolje, da prekopiram iz SSKJ, kar pravi o ZRAVEN in POLEG:
zraven [v*n] prisl. (a)
1. izraža položaj, prostor v neposredni bližini,
sosedstvu česa: na mizo je postavila čajnik in
zraven položila prtičke; stena je suha, omaro
lahko porinete čisto zraven; na desni strani stoji
pošta, tik zraven je trgovina; iz prostora zraven se
je slišalo kričanje // izraža položaj, ko je kaj
skupaj s čim: zunaj je gruča fantov, tudi vaš sin
je zraven; slikali se bodo, stopite še vi zraven /
denite še malo zelenja zraven, da bo šopek
bogatejši; krilo je temno, svetla bluza se poda
zraven / kadar kam gredo, ga vzamejo zraven s
seboj / ko so ustanovili društvo, so ga povabili
zraven v društvo / kupil je konja in vse, kar spada
zraven / postregli so z golažem in (za) zraven so
dali žgance // izraža položaj, ko je kaj pritrjeno k
čemu: kupiti smuči in dati vezi zraven; vzemi
čevlje in poglej, če so vezalke zraven
2. izraža navzočnost, udeleženost pri čem: bil je
zraven, ko so jih obsodili; rad preostro sodi, zlasti
tiste, ki jih ni zraven / rad bi to delal, pa ga ne
pustijo zraven / pog.: pri vsaki stvari je zraven je
udeležen; pustite me, jaz nimam nič zraven
3. izraža dodajanje: če boste kupili posodo, vam
bomo zraven dali še pribor; tega nisem plačal, to
sem dobil zraven / lepa je, pa še bogata zraven;
ne poznam poti in še bolan sem zraven; bila je
urejena, preprosta, a zraven vedno elegantna /
igrala sta karte in se zraven prepirala hkrati / v
vezniški rabi: že po naravi je bil razburljiv, zraven pa
je živel v nevarnem času; nima vztrajnosti, zraven
pa ne zna izkoristiti časa
• slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič
ne pomeni, ne koristi; priti zraven pog. preveč ima
oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da
bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno
dužbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi
prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v
potegovanju za kaj
poleg [tudi l*g] prisl. (o) raba peša zraven: na
mizo položi kruh in poleg nož; po poti hodi otrok,
pes teče poleg / dela v sobi poleg / seka drva,
poleg pa žvižga / pri aretacijah je bil tudi on poleg
/ daj otroku mleka in kaj poleg / kot ukaz psu poleg
bodi ob vodnikovi levi nogi
poleg in poleg [tudi l*g] predl. (o) z rodilnikom
1. za izražanje položaja v bližini česa ali
premikanja v tak položaj: stopata drug poleg
drugega; stal je poleg mene; posaditi otroka
poleg sebe / cesta teče poleg Krke ob Krki /
primitivnejša oblika nekaj časa vzdrži poleg višje
2. za izražanje dodajanja: govoril boš ti, pa še
kdo poleg tebe; rastlina potrebuje poleg vlage tudi
sončno svetlobo / razpravljali so poleg drugega
tudi o šolstvu; zamuja in poleg tega je len; v sobi
je poleg (vsega) tega še temno / v vezniški rabi dela
v tovarni, poleg tega pa študira še pravo
3. za izražanje primerjave: poleg njega je kakor
pritlikavec; postavljati Koseskega poleg Prešerna
/ star. vse preteklo se nam zdi lepše poleg
sedanjega kakor
4. zastar. kljub: poleg vseh slabosti je dober
človek
Ne , Sabinca, kdor vpraša, že ni neumen. Neumen je, kdor misli da je neka reč prav, pa sploh ne preveri, čeprav ve, da drugi govorijo ali pišejo drugače.
Nek profesor na filozofski fakulteti je pred skoraj petdesetimi leti želel iz narečij svojih študentov povzeti, kako naj bi pravopis deklariral IZGOVORJAVO besede “vlak”: kot vlak z v ali kot ulak, torej z dvoustičnim v-jem. Med študenti je bila tudi moja teta in ko jo je vprašal to isto reč, je rekla: “Pri nas (na Štajerskem) rečemo cug.”
Ta anekdota pa pove, da tudi če vprašaš, ni nujno, da boš izvedel to, kar pričakuješ …
Sem Primorka, ampak besede “zdraven” še nisem slišala.
“Tem pogovorom oz. dogovorom nisem prisostovala.”
“Ko so se sprejemail ti dogovori, sem bila odsotna.”
“Nisem prisostovala tem pogovorom.”
“Ne vem, kaj ste se dogovorili, ker me ni bilo poleg.”
Marija (1), kdo pa tako govori v resničnem življenju? Ena stvar je, ko se piše, drugo pa, ko se pogovarja med seboj. Naš profesor slovenske fonetike je rekel, da up, da se doma ne pogovarjamo v knjižnjem jeziku ampak v narečjih. Ni pameten samo tisti, ki zna govoriti le pravilno slovenščino, ampak tudi tisti, ki zna ločiti, kdaj se uporablja eno in kdaj drugo.
saj je bilo postavljeno vprašanje, “kako se napiše”? In jaz bi uproabila kakšnega od teh stavkov tudi v pogovoru, najbrž zadnjega ! Je pač stvar posamznika, kako kaj uporabi.
In tudi jaz sem Primorka in vsaj enkrat mesečno v stiku z desetimi, petnajstimi Primorci in zato mirno lahko še enkrat povem, da v tej skupini vsaj vsak drugi v pogovrnem jeziku, pa tudi v pisani besedi uporabi besedico “zdraven”. In vedno znova in znova jih vprašam, kako so do tega izraza prišli, kje so ga slišali, ker ni pravilen, ker je beseda brez “d-ja”, pa mi znova in znova povedo, da tako govorijo pri njih že od malega. Le toliko. Ena znanka, ki se te besede drži kot “pijanec plota”, je doma iz Deskel.
Lep pozdrav.
marija (1)
Nioba,
čudno, da bi ti kdo popravljal presledek za piko, vejico, klicajem, vprašajem ali podobnim. Saj si lahko pogledaš v kak časopis ali knjigo, kako je pravilno.
Ni pa presledka PRED klicajem ali vprašajem – v zadnjem stavku ga pred klicajem torej ne bi smelo biti.
Oprosti, da te opozarjam na take “malenkosti”, ampak meni prav padejo v oči. Včasih pa moram tekste tudi lektorirati in korigirati pred tiskom in je prava muka, ko moram zaradi podobnih zadev narediti po nekaj popravkov v vsakem stavku par strani dolgega teksta.