ko zdravniki varčujejo

Pred osmimi meseci doživim poškodbo. Ker je naslednji dan stanje še slabše grem k zdravniku. Opravi rtg, noge ne pogleda, samo slike. Zaključi, da je vse b.p. Po mesecu dni grem nazaj, ker je samo še slabše. Ponovno ugotovijo, da ni nič. Dajo vsaj kontrolo. Potem terapije in po terapiji zaključijo, da me ne boli od poškodbe, ampak so leta. Da je stanje samo slabše jih ne zanima.
Samoplačniško opravim UZ – samo kosti so cele, vse ostalo je v razsulu. Potrgane kite, hematom, izliv v sklepu,… Grem nazaj v bolnico, me dajo na MR ki samo potrdi UZ. O kakšnem zdravljenju nič. Da trpim blazne bolečine, imam omejeno gibljivost, da se bolečina samo širi – to jih ne zanima. Samo kontrole. No, do te zadnje, ko le ugotovijo, da tako ne gre. Operacija je neizbežna. Sedaj pa nova zagata – zaradi varčevanja ne operirajo do jeseni. A res kot pacient nimam nobenih pravic, da me z bolečinami pustijo čakati, prelagajo zadeve’ Vse skupaj mi načenja živce, ker kot športnik poležavam, saj ni možna niti hoja, vožnja s kolesom – nič. Kam pritisniti, da me nekdo obravnava kot človeka, ne kot nadlego?

Şpoštovani!
Pacientove pravice obravnava Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008). Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino. Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja. Kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta. Varna zdravstvena oskrba je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev.
Pacient ima pravico, da se njegov čas spoštuje. Pri zdravstveni storitvi, kjer ne gre za nujno medicinsko pomoč in je ni mogoče opraviti takoj, izvajalec zdravstvenih storitev pacienta uvrsti na čakalni seznam, pri čemer upošteva strokovne standarde glede stopnje nujnosti, ki jo je treba v čakalnem seznamu posebej dokumentirati. Izvajalci zdravstvenih storitev poskrbijo za najkrajši možni čakalni čas, skladno s pogoji financiranja pa tudi za čakalno dobo v okviru razumnega časa. Stopnja nujnosti se presoja v skladu s pacientovo največjo zdravstveno koristjo in tako, da se prepreči resna zdravstvena škoda za pacienta. Če pacient na zdravstveno storitev čaka več kot tri mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil.
Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo.
Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene v zgoraj omenjenem zakonu in za katere, v skladu z vašim opisom situacije, menimo, da bi lahko bile kršene , ima pravico do obravnave kršitev v naslednjih postopkih, ki jih ureja naveden zakon:
– prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za prvo obravnavo kršitve),
– druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za drugo obravnavo kršitve).
Pri uresničevanju pravic po tem zakonu pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa zastopnik pacientovih pravic, zato predlagamo, da se obrnete nanj.

S spoštovanjem!