napake psihologa

Spoštovani!
Bila sem prisilno hospitalizirana na oddelku psihijatrije. Nasprotovala sem hospatalizaciji iz razloga da se bojim da bo to vplivalo nato da bom pozneje imela težave z zaposlitvijo.

Takoj sem prosila zdravnike nej mi povedo RAZLOG ZARADI KATEREGA SEM HOSPITALIZIRANA. Odgovor je bil da “oni tega ne morejo.”

Da nobenega nisem konkretno ogrožala, tudi sebe ne, je dejstvo.
Če je pa prisilna hospitalizacija dovoljena na podlagi tega ker nekdo”m isli da bi mogoče lahko” koga ogrožala, potem lahko vsak vsakega prisilno hospitalizira, ane?

Prosim, ali mi kdo na tistemu forumu lahko pomaga da se končno izjasnijo, zaradi česa sem bila hospitalizirana?

V toku hospitalizacije mi je socijalna vzela enomesečnega otroka. Uradna obrazložitev je bila da ga jaz OGROŽAM. Na kakšen način, ni bilo odgovora.
Psihijater mi je na moej vprašanje zakaj so mi otroka odločili dat v rejništvo odgovoril da se OTROK MORA SOCIJALIZIRATI.. Torej, enomesečni otrok. Jaz sem pri tem edino insistirala na tem da otroka lahko dojim, oziroma da prek flašice dobi moje mleko. Temu je udovoljeno samo delno, in sicer iz slabega poznavanja možnosti ki jih pedijatri priporočajo. Otrok ej vmes bti tudi bolan. Če bi bil dojen, možnost okužbe bi seveda bila manjša a bolene ali slabša ali je ne bi niti bilo.

Socijalna delavka mi je na moje vprašanje zakaj otroka dajo v rejništvo odgovorila da “naj ne bi plačala taksi z katerim sem prišla iz porodnišnice domov.” Jaz firmo in voznika taksija osebno poznam. Pred psihijatrom sem predlagala da bi poklicala tega voznika. Psihijater je to odbil.
Kaj je torej razlog potem?

Seveda, sedaj ne morem dobiti slzužbe z obrazložitvijo da sem “bila na psihijatriji”. Torej, skrb je bila urpavičena. Kaj pa razlog hospitalizacije?

Prosila bi vas res za odgovor, pa hvala v vsakem primeru!

Spoštovani!

V skladu z Zakonom o duševnem zdravju je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
Sprejem na zdravljenje brez privolitve iz prejšnjega odstavka se opravi: na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve. Sprejem se opravi na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega člena. Napotnici, ki ne sme biti starejša od treh dni, se priloži poročilo o zdravstvenem stanju osebe, v katerem so posebej navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je sprejem nujen.
Bolnišnica, ki sprejme bolnika, ki se s hospitalizacijo ne strinja, je dolžna to sporočiti pristojnemu sodišču, ki je nato dolžno v enem dnevu od prejema obvestila direktorja iz prejšnjega odstavka oziroma od dneva, ko izve, da je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico brez svoje privolitve, s sklepom uvesti postopek v katerem postavi izvedenca in odvetnika osebe ter jo pouči o pravici, da lahko postavljenega odvetnika zamenja. Sodišče v enem dnevu po izdaji sklepa o uvedbi postopka osebo obišče v oddelku pod posebnim nadzorom in jo v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika zasliši, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo ugotovi, da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. Ob obisku izvedenec osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Sodišče v treh dneh po obisku osebe izda sklep, s katerim odloči, da se: osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom, osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, osebi odredi sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ali osebi odredi nadzorovana obravnava.
V skladu z Zakonom o pacientovih pravicah ima pacient pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o: svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve, morebitnih drugih možnostih zdravljenja, postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pacient, ki ni sposoben odločanja o sebi, uresničuje pravice v skladu z zmožnostmi, ki jih dopušča njegova sposobnost razumevanja.
Pacientu se sme le izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen. Razloge za zamolčanje podatkov se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.
Kolikor menite, da so vam bile pravice kršene, vam predlagamo, da se obrnete na pristojnega zastopnika za varstvo pacientovih pravic.

S spoštovanjem!