na razgovoru ni dovoljeno vprašati …?

Zdravo!

Delam v manjši firmi in poleg ostalega opravljam tudi razgovore s kandidati. Do sedaj sem imela opravka samo s šoferji, ki so bili sami moški in v večini preprosti in v redu ljudje.

Danes pa sem prvič imela razgovor za bodočega komercialista in prišla je ženska, stara 29 let, s končano univerzo, itd. Na začetku je delovala v redu, urejena, prijazna, rekla je, da je pripravljena trdo delati (ponujamo zelo dobro plačo), se marsikaj sama naučiti (delamo na precej specifičnem področju), zataknilo pa se je, ko sem jo vprašala, ali ima otroke.

S tem nisem mislila nič slabega, ampak sem se navadila to vprašati, ker včasih lahko sklepaš iz tega, koliko je oseba resna in koliko ji bo pomenila služba. Npr. če ima nekdo dva otroka, obstaja večja verjetnost, da se bo bolj potrudil v službi – nikakor pa to ne velja tako, absolutno, da se ne bo kdo jezil. Ta ženska pa je skočila v luft, da tega nimam pravico vprašati, da so zasebne stvari in da mi ne bo odgovorila. Sem ostala kar slabo, ker ni bilo tako mišljeno in sedaj res ne vem, če tega ne smem vprašati. Meni se zdi, da kot bodoči delodajalec imam pravico vedeti, kaj lahko pričakujem od delavca.

Na koncu sem ji samo rekla, da ji sporočimo, ampak je precej pokvarila vtis s tem načinom na koncu. Če bi hoteli koga šikanirati zaradi otrok in bolnišk, verjetno ne bi povabili ženske na razgovor, kajne?

Sicer nisem kadrovnica, samo ko sem jaz pisala prošnje za službo so mi svetovai, da naj navedem tudi status – v smislu samska/poročena; Brez otrok/ 2 otroka; rešen stanovanjski problem / ne rešen stanovanjski problem.
To so mi svetovali taki, ki se na to spoznajo in tudi sami iščejo med kandidati in preverjajo prošnje,….
Če pa je to zaupna stvar pa ne vem.

Ah, komot vprašaš. Ženska je kura.

Za taka vprašanja obstaja celo izraz: ILEGALNA VPRAŠANJA. In ja, tega se ne sme spraševati.

Dejansko je to prepovedano vprašanje (kot tudi, če namerava imeti otroke, koliko, če je poročena, ločena ipd. osebne podrobnosti).

Tudi če se ti zdi prednost, da ima delavec otroke, je to diskriminatorno do vseh tistih, ki otrok nimajo.

Naša kadrovnica nikoli ne postavi takih vprašanj (ona se drži vsake črke zakona).

Večina kadrovikov pa vendarle zastavlja taka in podobna in še hujša vprašanja. Jaz moram priznati, ko sem hodila na razgovore, da so me taka vprašanja zelo odbila.

“Če bi hoteli koga šikanirati zaradi otrok in bolnišk, verjetno ne bi povabili ženske na razgovor, kajne?”

Mislim, da se ne zavedaš slovenske realnosti.

http://www.finance.si/120483/Kako_ravnati_v_primeru_ilegalnih_vpra%B9anj_na_razgovoru

eh, dobro res da je to vprašanje prepovedano, po mojem je pa še sprejemljivo.
grozljivo mi je ko ti začnejo z bolniškami, kdo jih bo merkal,a boste zdaj zanosili (kot da veš?) itd

Če se ne boste odločili zanjo, z veseljem pridem jaz na razgovor. :)))

Ja, vprašanja glede družine so kao ilegalna, ampak vseeno se da tudi na lep in umirjen način povedat, da ne želiš odgovorit.

Tega ne bi smela vprašati, te pa razumem, da si, saj s takimi podatki nekako dobiš polnejšo sliko o kandidatu.
Jaz dostikrat sodelujem pri kadrovskih pogovorih in te tematike se lotimo zelo okoli ovinka, previdno “Bi bil kakšen problem kdaj podaljšati delo ali iti na daljšo službeno pot, mislim, glede na vaše privatno življenje, bi to šlo, imate to tako urejeno, a veste, če so recimo otroci in druge obveznosti.”
In kandidat brez otrok lepo ustreli ven, da nima otrok, če pa jih ima, začne razlagati, da to ne bo problem, ima partnerja, babice itn,……… potem jo pa tako ali tako pomirimo, da bi bile to res le izjemne situacije.

Ko sem jaz pred leti bila na razgovoru, sem sama odprla to temo, povedala kako in kaj in tudi poudarila, da službo jemljem resno blablabla……sem pač v pretežno moškem kolektivu in otroc so tu minus.

Mene so enkrat vprašali ali v bližnji prihodnosti nameravam zanositi!?

Ok, nisem vedela tega. Nikoli ne sprašujem drugih osebnih vprašanj, ne glede bolnišk, ne zakonskega stanu, ampak to se mi ni zdelo preveč sporno. Mislim, da bi se morali včasih delavci postaviti v kožo delodajlca – kako lahko zaposliš nekoga, o katerem ne veš skoraj nič?

Saj če bi to povedala na normalen način, bi še šlo, ampak je tako osorno odgovorila, da se mi je zdelo prav butasto.

Resnica je, da morda kandidatka sploh ni takšna kura!11 Morda ima zgolj že kopico slbih izkušenj, ker sem tudi sama že doživela na razgovorih marsikaj…vprašanja kdaj mislim imeti otroke in koliko…
in vprašanja, ki ste ji ga zastavili ji ga zares ne bi smeli, pa čeprav niste mislili nič slabega. Pošteno bi bilo, da njena reakcija na vašo odločitev o izbiri tudi ne bi vplivala, ampak glede na zapisano imam občutek, da ne bo tako…, sama sem parkrat povedala po resnici in parkrat prav res prijazno zavrnila odgovor, ali pa vljudno povprašala zakaj jih to zanima…, ampak nikoli v teh primerih nisem bila potem izbrana in skoraj povsod so po takih vprašanjih postali nekoliko manj prijazni na razgovoru. Službo sem dobila na razgovoru, kjer me tega nihče ni spraševal!

Ok, to se mi zdi res zelo nekorektno.

Ok, to se mi zdi res zelo nekorektno.[/quote]

Ampak vprašanje “Ali imate otroke” je zelo blizu temu – samo malo zamaskirano:-((

Ne pravim, da so tvoji nameni bili slabi, samo 99% je tako:-((

Mogoče je občutljiva na to vprašanje…kaj pa če se trudi zanositi par let…ali je imela ss, ali celo rodila mrtvega otroka….
mogoče je bila zato “osorna”.

pa-pa, to so vprašali tudi mene. koliko otrok imam? takrat sem imela enega. in če nameravam imeti še kakšnega? odgovorila sem DA, da želim še enega otroka. seveda me niso izbrali … kasneje mi je bilo žal, da jih nisem prijvila. na nek inšpektorat oz. kam se že prijavljajo te zadeve?

Knkretno pa – jaz take kandidatke ne bi zaposlila. Lepo ali grdo, pravice gor ali dol – ne bi.
Če je že doživela taka vprašanja, bi se lahko znala iz njih na fin način izviti (glej FInance). Da se ni, kaže na njeno neiznajdljivost ali pa pomanjkanje zmožnosti inprovizacije.
mislim, da je prav, da se zavedamo svojih pravic, pa da se postavimo zase, ampak kot si ti opisala pogovor, to ni šlo za nekakšen moško šovinističen jupijevski napad na matere, ampak človeško vprašanje. Morala bi lepše odgovorit. In ker na takih razgovorih vsi malo pazimo, ti to lahko da misliti, kakšna bo šele, ko ne bo pazila….

Zanimivo, pri meni isto, samo da so me sprejeli. Povedala sem jim, da planirava še enega otroka, a čez kakšne dve, tri leta, pa da imam dober back up v babicah itn. Pogovor se je potem zasukal v smer če vse tako planiram kot otroke, malo šaljivo. In iz vsega tega sem dobila plus točke.

Ok, to se mi zdi res zelo nekorektno.[/quote]

Ampak vprašanje “Ali imate otroke” je zelo blizu temu – samo malo zamaskirano:-((

Ne pravim, da so tvoji nameni bili slabi, samo 99% je tako:-(([/quote]

Če dobro premislim, imaš prav.

glej, vprašala si nekaj česar ne bi smela.

Zaradi njene reakcije na tvoje prepovedano vprašanje ti pa sedaj ni všeč in je zagotovo ne boš izbrala.

Torej: ženska ne bo izbrana zaradi vprašanja o otrocih. A zdaj razumeš zakaj so taka vprašanja prepovedana in kako prihaja do šikaniranja?

Naredila si napako. Ti. Zanjo ni kriva kandidatka. Na neprimerno vprašanje je neprimerno odgovorila. Če niste želeli zaposliti bralke tujih misli, je povsem jasno, da ni vedela, da nimaš slabih namenov. Zdaj si to priznaj, odmisli na reakcijo po vprašanju in jo oceni kot kandidatko glede na to kak vtis je dala pred vprašanjem. Po potrebi jo povabite na razgovor ponovno.
In izberite najboljšo kandidatko oziroma kandidata.

Pozdravljena,

Seveda je dovoljeno vprašati, točno tako, da se ve, kaj se od kandidata pričakuje.
No, v kratkem grem tudi jaz na porodniško in glede na okolje, ki si ga vpisala bi z veseljem prišla k vam delat …..imeli bomo drugega otroka.
Mogoče boste pa čez 1 leto rabili še kakega komercialista (VI. ST), L 77
Ti pustim mail-nikoli ne vemo kaj nas čaka v prihodnosti.

Pozdravčki,

PS.
pa upam, da boš izbrala pravo kandidatko

anakonda514@gmail.com

Kako se je šele njej zdelo butasto, da jo to sprašuješ. Jaz v takem podjetju sploh ne bi hotela delat. In ja, nimaš kaj tega spraševat, ker te nič ne briga. In slab vtis je naredilo vaše podjetje, ne kandidatka za delovno mesto.

S tem se tudi delno strinjam. Mene je bolj zmotil njen način odgovora kot odgovor sam. Saj po tem vprašanju je trajal razgvor še enih 10 min, ampak se je videlo, da je bila ženska precej razburjena in se ji skoraj ni dalo več odgovorajati. Mogoče je bila razočarana, prizadeta, ne vem, lahko bi povedala, ker jaz pa res nimam takega pristopa kot kakšen dikator, ker dobro vem, kako je kandidatom, ko pridejo na razgovor.

Poleg vsega moram tudi najti primerno osebo, ki se bo dobro vklopila v kolektiv in ne bo konfliktna oseba. Za to sem jaz odgovorna in vam povem po pravici, da je težko najdi dobre delavce, resno.

S tem se tudi delno strinjam. Mene je bolj zmotil njen način odgovora kot odgovor sam. Saj po tem vprašanju je trajal razgvor še enih 10 min, ampak se je videlo, da je bila ženska precej razburjena in se ji skoraj ni dalo več odgovorajati. Mogoče je bila razočarana, prizadeta, ne vem, lahko bi povedala, ker jaz pa res nimam takega pristopa kot kakšen dikator, ker dobro vem, kako je kandidatom, ko pridejo na razgovor.

Poleg vsega moram tudi najti primerno osebo, ki se bo dobro vklopila v kolektiv in ne bo konfliktna oseba. Za to sem jaz odgovorna in vam povem po pravici, da je težko najdi dobre delavce, resno.[/quote]

ne sekiraj se, ok, postavila si ji “ilegalno vprašanje”, a spet nič opolzkega, grdega, zlobnega, žaljivega. Otroc so pač nekaj običajnega, a ne. Jih imaš, jih nimaš, bi jih imel, jih ne bi imel…..življenje pač. Njena reakcija je bila pretirana in kaže na njen značaj.

Kako se je šele njej zdelo butasto, da jo to sprašuješ. Jaz v takem podjetju sploh ne bi hotela delat. In ja, nimaš kaj tega spraševat, ker te nič ne briga. In slab vtis je naredilo vaše podjetje, ne kandidatka za delovno mesto.[/quote]

Že res, da tega ne bi smela vprašati, ampak zanima pa me. Žalostno je, kako eni vidijo samo in izključno svoje pravice, za delodajalca pa jim ni čisto nič mar. A je tako težko razumeti, da tudi delodajalec želi neko sigurnost kot tudi delavec? Mi do delavcev smo vedno fer, plačujemo pravočasno, vse, a mnogokrat se zgodi, da delavci niso fer.