izredna odpoved

Pozdravljeni,

v marcu sem podpisal odpoved iz poslovnih razlogov. Mojega izvoda mi delodajalec ni hotel izročiti iz razloga,
da bi odpovedni rok oddelal korektno in pošteno. V nasprotnem primeru mi je grozil z odpovedjo iz krivdnih ralogov.
Moj del dogovora sem spoštoval, vendar pa sedaj delodajalec išče druge razloge , da bi mi dal odpoved iz krivdnih razlogov. Ali naj to odpoved (krivdnih razlogov) sploh podpišem in kako bi lahko dokazoval da sem odpoved iz poslovnih razlogov že podpisal pred tremi tedni. Priča je bila samo direktorjeva žena ki je tudi solastnica podjetja.
Za odgovore se vam vnaprej zahvaljujem.

Tudi, če dobiš odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov, te lahko delodajalec tekom odpovednega roka še vedno odpusti iz krivdnih razlogov.

Odpoved pogodbe iz krivdnih razlogov je sicer enostranski akt in ga podpiše samo direktor. Ti podpišeš zgolj vročitev. Če tega ne storiš, se lahko namesto tebe podpiše priča, ki jo najde direktor in je zadeva urejena.

Pozdravljeni,

odpoved iz krivdnih razlogov na način kot ga opisujete je nezakonita (to ni izbira delodajalca).

Za odpoved iz krivdnih razlogov mora biti podan razlog za takšno odpoved, poleg tega bi vas moral delodajalec v primeru krivdnih razlogov najprej z njimi seznaniti v OPOZORILU (v 60ih dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve) in vam omogočiti zagovor. Če kršitve še naprej ponavljate vam lahko na tej podlagi poda odpoved iz krivdnih razlogov.
Če delodajalec te svoje obveznosti ne izpolni je odpoved iz krivdnih razlogov nezakonita. OPOZORILO je pogoj za odpoved iz krivdnega razloga.

To vprašanje pa je pomembno ne samo iz vidika prenehanja delovnega razmerja, temveč tudi zaradi odpravnine (v primeru odpovedi iz poslovnega razloga vam pripada odpravnina).

Za dodatne informacije smo vam na voljo na info@legas-kranj.si

Način odpovedi ni izbira delodajalca ampak posledica ravnanja delavca in izpolnjevanja zakonskih pogojev.
Za odpoved iz krivdnih razlogov morajo biti podane kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti s strani delavca. Na te kršitve mora delodajalec delavca najprej opozoriti in mu omogočiti zagovor, šele v primeru da delavec te kršitve ponovi, lahko sledi odpoved iz krivdnih razlogov. OPOZORILO je predpostavka za kasnejšo odpoved. Delavec mora biti namreč seznanjen z vsemi očitki in dejstvi s strani delodajalca.

Zadeva torej ni preprosto urejena, vsaj ne zakonito, če delodajalec ne postopa v skladu z zakonom in delavcu krši njegove pravice.

Prvič, način odpovedi seveda je izbira delodajalca, lahko jo da, lahko jo ne da. Lahko da namesto krivdne odpovedi, odpoved iz poslovnega razloga, če pač obstajajo pogoji za eno in drugo odpoved. Lahko pa delavec krši obveznosti, pa ga delodajalec tolerira.

Drugič, če je delavec že prejel odpoved iz poslovnih razlogov, lahko tekom odpovednega roka prejeme tudi še odpoved iz krivdnega razloga ali pa izredno odpoved pogodbe.

Ali je odpoved zakonita ali ni, pa po potrebi presoja sodišče.

Zakonitost odpovedi v primeru spora seveda presoja sodišče.
Ni pa sporna nezakonitost odpovedi, če zakon točno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito odpoved, delodajalec pa jih ne izpolni. V takem primeru je nezakonitost podana na glede na to ali bo o tem vprašanju sploh kdaj odločalo sodišče. Sodišče intervenira ko ena od strank to zahteva. Če pa nobena tega ne zahteva, pa ne pomeni, da je kakršnokoli ravnanje zakonito. Nezakonitosti se da odpraviti tudi brez intervencije sodišča, tako da delodajalec prilagodi svoje ravnanje zakonskim določbam.