Ali lahko takoj dam odpoved in zaključim z delom ?
Ne, ne moreš. Seveda lahko takoj napišeš odpoved, vendar takrat začne teči odpovedni rok, ki ga imaš navedenega v pogodbi. To pa sama veš, kakšen je. Nek običajen odpovedni rok je 3 mesece. Tako da moraš še do takrat delati, drugače te delodajalec lahko toži. Se pa seveda dogovorita, da v tem odpovednem roku, še koristiš dopust ki ti še pripada po pogodbi.
ZDR določa minimalni čas trajanja odpovednega roka v posameznem primeru, razen če panožna kolektivna pogodba za manjše delodajalce (največ 10 zaposlenih) določa drugače.
Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je odpovedni rok po zakonu 30 dni, vendar pa je lahko s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo predviden tudi daljši rok, a ne več kot 150 dni. Odpovedni rok se s soglasjem obeh strank lahko skrajša oziroma se stranki lahko dogovorita o prenehanju zaposlitve brez odpovednega roka. Delavcu razloga za odpoved ni potrebno navajati.
Kolektivna pogodba gostinstva in turizma šteje kot hujšo kršitev neopravičeni izostanek iz dela za več kot en dan. Temu primerne so lahko tudi sankcije, odvisno za kaj se odloči delodajalec.
Briana navaja zakonsko določene odpovedne roke, vendar zakon dopušča za manjše delodajalce, da imajo s kolektivno pogodbo tudi kako drugače določene odpovedne roke, ki se štejejo kot minimalni odpovedni rok.
Lily, vsako vročanje začne kot rok šteti šele naslednji dan po vročitvi dokumenta, ker se tako štejejo roki in ne isti dan, torej takoj, ko nekomu nekaj vročiš.
Delavec lahko vsekakor odpove svojo pogodbo delodajalcu, če ugotovi kršitve in neizpolnjevanje obveznosti delodajalca.
Naj pa še dodam, da Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavijo delavci, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala brez njihove volje ali krivde.
Joj Lily, saj znam prebirati tudi z malimi tiskanimi črkami in samo z enim klicajem.
Zapisano je, kot dodatek, da v primeru svoje odpovedi ali po svoji krivdi, kjer dobiš odpoved, nisi upravičen do denarnega nadomestila.
Vaš primer govori o kršitvah delodajalca, zato se ne gre primerjati s primerom, ko nihče ni nič zagrešil in bi v takem primeru pripadalo nekomu nadomestilo. Izredno odpoved ste pa lahko podala, ker je delodajalec kršil obveznosti oziroma jih ni izpolnjeval.
Tako oseba zgoraj ne more podati izredne odpovedi, če delodajalec ni nič zagrešil in v tem primeru tudi ne bi bila upravičena do denarnega nadomestila. Tako ji v njenem primeru pripada pač redna odpoved, če se želi delodajalca znebiti in nič nadomestila.
V ZDR je izrecno navedeno, pod katerimi pogoji sme delavec podati izredno odpoved delovnega razmerja in ohrani vse pravice na Zavodu za zaposlovanje.
Izredna odpoved delavca
112. člen ZDR 2002
(razlogi na strani delodajalca)
(1) Delavec lahko v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
– mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
– mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
– delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
– ga je delodajalec žalil ali se nasilno vedel do njega ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja s strani drugih delavcev,
– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol,
– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem v skladu s 45. členom tega zakona.
(2) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
47. člen ZDR 2007
V 112. členu se črta šesta alineja prvega odstavka, sedma in osma alineja pa se spremenita tako, da se glasita:
»– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona.«
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) 30-dnevni rok iz drugega odstavka 110. člena tega zakona začne teči, ko poteče osemdnevni rok iz prvega odstavka tega člena in delodajalec ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve.«.
Lily, oseba “Zanima me ena stvar” nikjer ni nič navajala v zvezi z delodajalcem in je spraševala, če lahko da takoj odpoved in da jo enostavno pač ni več tja. Nikjer ni navajala kršitev delodajalca. V tem kontekstu je bilo iz moje strani tudi odgovorjeno. Če ni kršitev iz strani delodajalca, izredne odpovedi ne more biti. Če pa so, pa je lahko, kot ste to storila vi.
p.s. v razne provokacije se ne spuščam. Lp
“Nihče me me ne more tak slabo plačati, kot lahko jaz delam”
Drži se tega pravila in še prosili te bodo da odideš. Ampak pazi, da ti ne bodo poturili kakšne odpovedi po tvoji krivdi ali kaj podobnega… Če igraš, moraš igrati dobro.
Poln kufer imam teh delodajalcev, ki mislijo, da so edini, ki zaposlujejo.
Forum je zaprt za komentiranje.