Jubilejna nagrada
Poleg 64. in 66. ZDR je smotrno upoštevati tudi določila Direktiv ES in Konvencij MOD, kamor paše tudi Slovenija, kjer se obravnava deljive in nedeljive pravicami iz delovnega razmerja.
Med deljive pravice spadajo plača in drugi denarni prejemki, nadomestila, dodatki, odmor etc., med nedeljive pravice pa pravica do letnega dopusta, pravica do povračila stroškov za prevoz na delo, pravica do ustreznih delovnih pogojev, pravica do zagotavljanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu etc..
Pravico do jubilejne nagrade ne ureja ZDR, pač pa posamezne kolektivne pogodbe. Glede na to, da niti v Zakonu niti v Kolektivnih pogodbah pravica do jubilejne nagrade ni opredeljena kot deljiva pravica, delavcu, ki dela krajši čas od polnega delovnega časa pripada jubilejna nagrada.
Delovna doba se računa v letih in ne v urah. Tudi dopust kot nedeljiva pravica se 4urniku odbije za polni delovni dan, čeprav dela samo 4 ure in se mu ne odbije samo 4 ure dopusta, 4 pa mu še ostanejo. Če nekdo dela celo leto 4 ure, se mu ravno tako izplača celotni regres, razen v drugih primerih, ko gre za izplačilo sorazmernega dela, kar ste tu že predebatirali.
Sorazmerni del regresa ni določen samo pri delu manj kot 6 mesecev, določen je prav tako v primerih, ko delodajalec zaposli delavca za manj kot poln delovni čas, ker je enostavno potreba po samo toliko (torej ni skrajšan delovni čas zaradi starševstva, invalidnin…).
64. člen
(krajši delovni čas)
(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa.
(2) Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu.
(3) Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.
(4) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona.
(5) Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom.
(6) Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena tega zakona.
66. člen
(krajši delovni čas v posebnih primerih)
(1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.
131. člen
(regres)
(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
(2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
(3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
http://www.seniorji.info/POKOJNINE_IN_FINANCE_Kaj_je_pokojninska,_delovna,_zavarovalna_doba
Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so podali naslednja pojasnila:
Delovna doba: zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe.
Dokupljena doba: obdobje, določeno z zakonom v katerem zavarovnec ni bil vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje pa se v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov.
Zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
Dodana doba: čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do strarostne pokojnine.
V letu 2011 se lahko kot dodana doba upošteva tudi 10/12:
časa zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne sluižbe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in časa, v katerem je bil prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.
Pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine.
Posebna doba: obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov (npr. čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi, če je bilo otrokovo stalno prebivališče v RS).
Barca, če bi sama zapisala, da od lanskega leta delam po 4 ure, ne pomeni ravno, da sem že v penzjonu, tako mi pripada tudi celotni dopust in celotni regres ter pripadala bi mi tudi jubilejna, če bi letos dopolnila okroglo dobo.
Tako so primeri različni in bi osebi svetovala, ker dejansko dobiva različne informacije, kar je tudi sama povedala, bi ji svetovala, naj se obrne na kakšnega pravnika, ki je specializiran za tovrstne zadeve. Saj navsezadnje jubilejne nagrade določajo kolektivke in ne ZDR.
Zgornji “penzionistični” link sem prilepila le zato, ker je lepo razloženo, kaj je delovna, kaj zavarovalna, kaj pokojninska .. doba, kar se navezuje tudi na moj prvi post, da če je avtorica zaposlena samo za polovični delovni čas, se ji tudi delovna doba šteje samo polovično.
Pri skrajšanem delovnem času pa nekatere pravice ostajajo polne (prevoz, prehrana, dopust..), nekatere se glede na razlog skrajšanega časa zaposlitve lahko sorazmerno krajšajo (čas malice, regres..).
Definitvno pa dokler avtorica ne pove razloga, zakaj je zaposlena za skrajšan delovni čas in pa katero Panožno kolektivno pogodbo uporabljajo (pa seveda, ali imajo tudi Podjetniško KP), lahko midve tule samo teoretizirava.
Pozdravljeni torej še enkrat,
delam v šolstvu, polovično pa delam zaradi nege otroka s posebnimi potrebami, in za druge štiri ure prejemam delno nadomestilo za izgubljeni dohodek, ki mi pripada po 89. čl. Zakona o starš. varstvu in druž. prejemkih, po tem zakonu (za druge 4 ure) sem tudi pokojninsko in invalidsko zavarovana, tudiobvezno zdrAVSTVENO (upss).
Torej, upam, da sem navedla dovolj podatkov, lahko še kaj dodam.
Hvala za pomoč,
Mojca
Kopiram iz strani CSD Šiška
Datum: 10.04.2007 Vprašanje postavil-a: Sonja
Vprašanje:Zanima me kako je z delovno dobo, če nekdo na podlagi zakona o starševskem varstvu, dela s skrajšanim delovnim časom od polnega? Ali se le ta šteje kot polna delovna doba, ali kot doba sorazmerna delovnemu času?
Odgovor:Za čas pravice do krajšega delovnega časa so plačani prispevki za POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE. To ni delovna doba, ampak pokojninska doba.
Za delovno dobo se štejejo le ure opravljene v službi – zaposlitev
Jubilejna nagrada po PKP za dejavnost vzgoje in izobraževanja pa predpisuje
b) Jubilejne nagrade
100. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom.
Delavec prejme jubilejno nagrado v četrtletju, v katerem dopolni delovno dobo iz prejšnjega odstavka.
Poleg tega pa je pomembno še tole pojasnilo http://www.uradni-list.si/1/content?id=92021&part=&highlight=razlaga+KPJS
1518. Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), Stran 4729.
——————————————————————————–
R A Z L A G A K O L E K T I V N E P O G O D B E za javni sektor (KPJS)
Razlaga 35. člena KPJS (Dodatek za delovno dobo) z dne 5. 1. 2009, objavljena v Uradnem listu RS, št. 3/2009 dne 16. 1. 2009, se nadomesti z razlago:
»Dodatek za delovno dobo – 35. člen KPJS
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanje samostojne dejavnosti doma ali v tujini.«.
Št. 0100-1555/2008
Ljubljana, dne 10. aprila 2009
EVA 2009-3111-0062
Prvotno pojasnilo je namreč bilo
http://www.uradni-list.si/1/content?id=90529&part=&highlight=razlaga+kpjs
101. Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), Stran 261.
——————————————————————————–
R A Z L A G A Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS)
Dodatek za delovno dobo – 35. člen KPJS
V delovno dobo sodijo vsa obdobja v državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.
Dodatek za izmensko delo – 40. člen KPJS
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času za čas, ki je po zakonu ali drugem predpisu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko ali nočno izmeno oziroma za redno delo v popoldanskem času.
Za redno delo v popoldanskem času se šteje, če javni uslužbenec dela stalno le v popoldanskem času.
Javni uslužbenci, ki delajo v izmenah po 12 ur, so upravičeni do dodatka za izmensko delo, opravljeno v nočni izmeni in za delo v popoldanskem času v dnevni izmeni. Za delo v popoldanskem času se šteje delo iz prvega odstavka te razlage.
Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času – 42. člen KPJS
Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času po drugem odstavku 42. člena KPJS pripada javnemu uslužbencu, ki je na podlagi razporeda delovnega časa dolžan opravljati delo šest oziroma sedem zaporednih delovnih dni. Pri tem je šesti ali sedmi dan lahko kateri koli dan v tednu.
Št. 0100-1555/2008
Ljubljana, dne 5. januarja 2009
EVA 2009-3111-0029
Forum je zaprt za komentiranje.