razgovor

Čaka me razgovor v neki trgovini. Naj povem, da me je kar pošteno strah. Glede na to, da službo iščem že kar precej časa, sem druge stroke, ne vem več kako se obnašati na razgovoru. Že dosti sem jih dala skozi, pa me nikjer niso vzeli. Ne vem ali naj se smejim ali naj bom resna, ne vem več. Zdi se mi, da ne naredim pravega vtisa ali pa nikomur nisem všeč. Resnično me je strah. Kako naj speljem razgovor?

Samo ne se sekirat, bodi sproščena. Če ti je namenjeno boš dobila. Držim pesti….LP

Hvala Kikii.

pojdi na izi tam, kot da ne rabiš službe. boš zelo sproščena in to je pot k zmagi.

Predvsem pa bodi to kar si!

tudi jaz ti želim obilo sreče na razgovoru 😉 držimo pesti 🙂

Upam, da bom sproščena, ne vem strah me je.

Hvala vsem za vzpodbudne besede.

Skušaj se čimbolj pozanimati o tej trgovini, o delu, ki bi ga opravljala, o dejavnosti, o izdelkih.

Na razgovoru pa se skušaj obnašati čimbolj sproščeno, bodi, kar si. Če boš imela tremo, povej, saj jo ima skoraj vsak, mislim, da se zdi ljudem, ki vodijo razgovore, to čisto normalno in bi bilo brez veze, da bi se delala kul in nezainteresirano.

Pa ta nasvet, delaj se, da ne rabiš službe – se ne strinjam! Prvič, je neiskreno in hinavsko, kdo pa hoče hinavskega delavca? Saj je vsem jasno, da vsak kandidat rabi službo, najbrž si nihče ne želi delat v trgovini za hobi. In drugič, kvečjemu zelo dober vtis narediš, če iskreno poveš, da si zelo želiš te službe in našteješ razloge, zakaj (tako lahko pokažeš, da delovno mesto poznaš, torej ga boš obvladala) in tudi kako bi to delo opravljala (pa imaš spet plus točke).

Pa srečno in poročaj, kako se je razpletlo!

Ja, saj nimaš šans za službo, če nimaš vez, spoh pa ne, če si tako brez samozavesti in nisi zdravnikm, saj pa ni služb. Poleg tega se na vsako delovno mesto javi po 30 ljudi. Tud če se jih poleg tebe prijavi samo 5, jih moraš premagat, s čimer se je že spet brezveze preveč obremenjevat, če si brez poznanstva.

Tinca, daj raje ne piši, če nimaš pojma. Na taka delovna mesta se prijavi 100-200 ljudi, celo več. Po 50 se jih prijavi na taka delovn mesta, ko bi šlovek pričakoval, da se morda ne bo nobeden. Jaz sem enkrat dala prišnjo za muzej v eni vasici, pa so me sicer poklicali na razgovor (naj bi bila v najožjem izboru), na koncu so vzeli punco, ki je doma par metrov stan od muzeja, ima super izkušnje, izobrazbo in vse. Dobila sem odgovor, da je bilo prijavljenih nekaj čez 50 kandidatov. On to za nek muzej… kaj šele za trgovke, tajnice ipd., ko je lahko skoraj kdorkoli.

Nič ni narobe s teboj, pač ni dovolj služb za vse in dokler bo tako bedno stanje, bo veliko ljudi zgubljalo upanje in samozavest.