nestrpnost

evo mene je danes klical policaj naj pridem na razgovor,ker naj bi napadel sodelavca (naj omenim,da je prijatelj policaja),ki je glavo večji od mene…bilo je namreč v soboto zjutraj in je bila delovna zanj jaz pa sem bil nočna izmena,se pravi sem ga pričakal in se je ves živčen spravljal name se drl da sem čefur za ubit,jaz pa sem ga samo odrinil od sebe in zbežal iz delavnice…
namreč,zaposlil sem se v firmi kjer je izrazito sovraštvo do nas neslovencev in sem tam edini…ampak tega jaz nisem vedel,ko sem se tam zaposlil,saj mi na kraj pameti ni,da bi delal v takem kolektivu,vendar imam ime in priimek dokaj slovenski,ker je mati z meje s hrvaško,za očeta se pa itak lažem da je makedonec,čeprav je albanec iz makedonije in ni nihče rekel da sovražijo čefurje,saj so zaradi priimka izgleda zaključili da sem slovenec.In da,za očeta sem se potem moral zlagati,ker do albancev imajo pa posebno zaničevalni odnos…jaz sem potem vzel kredit za stanovanje,zaposleni in lastniki pa so izvedeli da sem čefur in se je začelo trpinčenje,sedaj že 3 leta in sicer vedno ko smo na kavi se pogovarjajo da so čefurji za ubit,da nimajo kaj delati v sloveniji,potem med moje izdelke dajejo zanič izdelke da ispadem nesposoben itd itd itd…in vam povem,na koncu sem z živci..jutri grem k zdravniku da mi da nekaj za pomiritev..punca mi je ušla ker sem nonstop v službi in prihajam živčen domov.ne zdržim več tam in imam 350 eurov kredita…stisnjen v kot,nagajajo mi na vse možne načine,šef pa se samo zmrduje češ,ne bo on tega poslušal,kar sami naj se zmenimo…zmenimo pa se tako da mi grozijo in silijo da oddelam njihove sobote..naj še povem da sem zelo priden in delaven in obvlada delo,zato me tudi ne odslovijo ali pač,tako prikrito želijo da sam pustim,toda kako v teh časih ko ni služb

Spoštovani Zandy,

Hvala za zaupanje. Iz opisa je razvidno trpinčenje na delovnem mestu, ki je do vas najprej osebnostno in nato tudi pravno-formalno krivično. Eno mora biti jasno: dostojanstvo do sebe, do tega kar ste, si morate priznati najprej vi sami – za osebnostni vidik ste odgovorni vi. V kontekstu delovnega razmeja pa imata za povrnitev dostojanstva odprte možnosti. Trpinčenje na delovnem mestu lahko urejate na več formalnih načinov – o teh sem prosil kolegico, da vam poda svoj strokovni odziv (za odgovor spremljajte forum oz. si uredite profi tako, da vas sistem avtomatsko obvesti o odgovoru na vaše teme).

Jaz bi se osredotočil na vaše osebne možnosti. Najprej nekaj o ksenofobiji: strah pred drugačnim in drugačnostjo ne moremo izkoreniniti, čeprav bi si to želeli. Je naravna dinamika medčloveških odnosov, ki jim vlada strah in ne-svoboda. Lahko pa ga uravnavamo. Nestrpnost opisuje predvsem prestrašene ljudi, ki s trpinčenjem svoj lastni strah prenašajo v okolje, k objektu strahu (drugačnim).

Procesu, ki se je med vami odvil, se reče projekcija s prisilnim ponavljanjem: nerazrešene osebne komplekse s prisilnim vedenjem prvi prenaša na drugega, da se s tem poistoveti in če je na to ranljiv, se bo drugi prej ali slej s tem poistovetil in v skladu s tem (za)živel. Prvi pa bo ta odnos želel na vsak način ohraniti, saj z njim začasno utiša svoje lastne zavore in bolečino. Primerov za to imamo v lastnih družinah na pretek (več o družinskih in partnerskih odnosih si lahko preberete na našem forumu PDP).

Seveda se tu ne sme ustaviti, ker je to krivično in nedopustno, pri čemer tvegamo lastno varnost in zdravje. Zato v tej točki nagovarjam vašo osebno odgovornost do sebe in svojega dostojanstva in samozavesti.

Se da z nasiljem ali nekontrolirano jezo reševati izzive strahu? Ne, ker sicer počnemo ravno to, kar nam počno drugi. Torej izbirati moramo drugo pot, pot osebne odgovornosti. Toda nikar medtem ne dovolite, da vam gostujoče (in tudi delovno) okolje vsiljuje sram in krivdo za svoje poreklo. Notranji mir bo dosežen, ko boste pričeli biti ponosni nase, svoja dobra dela in svoje korenine. Ne glede na to, kdo je oče, je vaš in vi ste njegovo meso, kot rečemo. Ponižanje je doma v ponižujočih dejanjih, ne od koder izviramo. Če ste si ogledali film Forrest Gump (1994)[/url], veste, kaj mislim.

V kolikor boste imeli težave v medosebnih odnosih, se lahko vedno obrnete na našo terapevtsko oz. svetovalno pomoč. Odpočijte si in se odločite za možnost, ki bo za vas varna in odločna.

Več si zaupajte, saj verjamem, da zmorete več. Srečno.

hvala za besede…potreboval sem to…in razumem ta proces projekcije s prisilnim ponavljanjem,zato sem tudi vztrajal,ker sem verjel,da bom s svojo poštenostjo in trdim delom dokazal da nisem slabši od njih in se bo situacija nekako pomirila…
Nimam več kaj,danes sem bil v firmi in sem dal seveda odpoved,saj je šef takoj ko me je videl,rekel,da naj si iščem novo službo,če se ne mislim opravičiti…najhuje je to da sem se jaz že opravičil še isti dan sem poslal sporočilo sodelavcu,ne vedoč da me je prijavil,čeprav je on mene napadal in zmerjal.Upam le da ne bom še s tem imel probleme,da jaz njih fizično napadam,čeprav sem za glavo manjši od najmanjšega v firmi(visok sem 165 cm,60 kg)
Mislim da,če hočem obdržati zdravje in še malo samozavesti ki mi je ostalo,moram stran od teh ljudi…želim samo pozabit na to firmo in na te ljudi in poskusit pozabit na to,da ksenofobija še vedno,še kako obstaja..ne želim niti po formalnih poteh nič od njih,dosti imam vsega,ne morem…Hotel sem le opisati iskušnjo in rabil sem se nekomu malo potožit,ker nimam nikogar razen matere in tudi vidim da nisem edini s problemi v službi…
Eno je življenje in jaz sem vsak dan starejši,prijatelji se me izogibajo,ker nisem več za nikakršno zabavo,vidijo me da nisem svoj,vendar me je sram razlagat kaj se dogaja..le materi povem,ampak saj veste,mati so vedno uboga in pravijo: sine zdrži še malo,prišli bojo boljši časi..
Danes sem se odločil da te čase ne bom več čakal in da jih bom sam naredil…dal sem odpoved,napisal že 3 prošnje za službo,ob 17:30 sem naročen še pri zdravniku.da mi da nekaj,vsaj za te prve dni da pridem k sebi…potem pa v napad v novo življenje…UF…zaželite mi samo še srečo pri iskanju nove zaposlitve,imama mesec dni časa in kakor gledam po oglasih,za službo ne bo problem,samo strah me je bilo…

evo Edin,ker sva pač načela mojo temo,naj ti povem kako se je končalo…policaj ni bil ta ,kateri sem mislil da je,tako da sem malo prehitro paničaril,težak in žalosten dan je bil.Bila pa je prijava ampak mislim da se bomo lahko pogovorili,policaj s katerim sem imel pogovor mi je dejal da lahko vsi enostavno odstopimo od tožb in se spravimo.Zdaj pa smo se malo ohladili in ker sem bil resnično izzvan in samo odrinil sem ga ni podlage za tožbe…Ampak človek pač mora imeti občutek da je zmagal in njegova zmaga je v tem,da me je prijavil in toliko me pozna,da se po naravi sekiram za vse in dobro ve da ne spim že pet noči..
Danes sem govoril s šefom in prišla sva do zaključka,da se je mogoče moralo nekaj zgoditi,da se nam vsem odprejo oči…
In vidiš sedaj,tukaj sem začel razmišljati,zopet sem popustil in celo verjamem če bi jaz mogoče kaj drugače naredil,mogoče ne bi bili taki…ali razumeš to sedaj,spet sebe krivim na pol in razmišljam da bi šel nazaj,saj me hočejo,ker kot sem rekel,zelo sem priden in obvladam delo(CNC operater)…Bojim se da se mi ne dogaja kot pretepeni ženi,ki se znova in znova vrača nasilnemu možu v upanju,da sedaj bo pa res bolje,če bo pazila da ne bo kašljala med tekmo…
No jaz načeloma sem za spravo,pa tudi vem da ne bom našel v svojem delu kolektiva da vsaj nekdo ne bo ksenofobičen,ampak ne toliko,da moram jesti zdravila za živce

Spoštovani Zandy,

kažete, da ste inteligenten moški, ki ve kaj hoče. Zdaj pa le še sledite sebi in v odločitvah glede medosebnih odnosov bodite zvesti svojim občutkom. Z njimi na dan pride tudi izostritev intuicije.

Srečno.

obvladam delo(CNC operater)…

Stari, to je ful dobro plačano v tujini.
Poglej zavod za zaposlovanje:
Anglija30-50k eur letno, nemčija tudi dosti, švica, italija.

Celo sem razmišljala da bi se šla naučit tega, ker so tako dobro plačani v tujini. Koliko plačam za inštrukcije?, hehe malo za hec malo za res