bi prijavili?
Bi prijavili (ali je to sploh mogoče narediti in komu sporočiti) nekoga, za katerega veste, da res izkorišča bolniško? Sama sem pomislila na to, ampak vem, da tega ne bom naredila, ker sem vseeno prepričana, da vsak skrbi in odgovarja zase. Ampak mi pa občasno dvigne pritisk, ker gre za tako izigravanje. Na račun nosečnosti, ki poteka brez težav. Punci samo ni za hodit v službo, drugo počne vse in zdaj ko ima čas vse in še več. Če bi katera podvomila, da morda ima kakšne težave, pa jaz ne vem: res jih nima! Hodi po šopingih, na morje, kolesari, kino, gledališče, izleti, 10-urna pot z avtom … Vse, skratka.
Vsi jamramo, kako je slabo v naši državi. Pa vsi vemo, kdo je kriv za to in ono… Kaj če smo vsi, ki dopuščamo take stvari? Ker se PREVEČ brigamo samo zase? Kaj???? To se sprašujem tudi sama, ko gledam soseda, že leta v bolniški. Na črno pa dela isto stvar, kot bi jo v službi. Pa ga še nisem prijavila, ker mož pravi, da se ne spodobi… Čez slabo državo pa vseeno tolče!
In kaj boš imela TI od tega?
Jurja ti noben ne bo dal.
Nosečnica se ti ne bo prišla zahvalit.
Hvalit se ne boš mogla okol, kakšno dobro delo si naredila, ker te bojo vsi imeli za sajVešKajZačneSeNaP….
No, če pa si prepričana, da te bo kdo potrepljal po rami in rekel “super punca tako se dela – upam, da boš mene tudi prijavila, če/ko bom po tvojem mnenju neopravičeno na bolniški/zavodu ipd – grema na kafe?” pa jo pač prijavi…
Vsako tele ima svoje vesele 😉
Mi pride na pamet, da bi se brigala za sebe, ja. In zato sem tudi napisala, da ne bom ničesar prijavljala. Zanimajo me še druga mnenja. Me pa tudi pojezi občasno, kot sem napisala, ko vse to spremljam. In v tem primeru vem vse, ne ugibam, kar na pamet, da izkorišča bolniško. Pač vem. Pojezi pa me predvsem to, da ima veliko veliko povedati za druge in je sama že prijavila sodelavko. To je to.
A katera od vas “nasprotnic prijave” morda kdaj pomisli, da tako nategovanje sistema (države) stane tudi vas/nas vse kot davkoplačevalke? Enako kot razne kavzi “matere samohranilke”?
Ali pa ste same že kdaj izigravale, pa se vam zato ne zdi nič narobe?
V stilu: če se da državo prinest okrog, jo pač bom – zakaj pa so taka pravila, da se jih da obiti? Rules were made to be broken?
Pa ne mi zdaj o tem, da nosečnice, ki so neupravičeno na bolniški, stanejo državo bistveno manj, kot npr. kakšni politiki in podobni, ki na veliko kradejo oz. po nepotrebnem zapravljajo naš denar – oboji na ta način kradejo in oboje je narobe.
Za avtorico prvotnega posta pa – ja, če bi bila prepričana, da je nekdo neupravičeno na bolniški, bi ga/jo prijavila. Konec koncev gre ta denar tudi iz mojega žepa.
Če nekdo res ni v stanju delati – nič ne rečem, konec koncev nam vsak mesec odtegnejo kar lepo vsoto za zavarovanje za take primere, da pa nekdo izkorišča sistem in s(m)o drugi zato oškodovani… ne, meni se to zdi zelo narobe.
In zakaj misliš, da ne bi rodila zdravega otroka, če bi hodila v službo? Nosečnost ni bolezensko stanje. Po tvoje si potem vse zaslužimo mirno nosečnost, da bomo rodile zdravega otroka, zakaj torej nismo vse v bolniški?
Si kdaj pomislila na to, da zato ker ene izkoriščajo bolniško, jo ne dobijo neke druge, ki jo veliko bolj potrebujejo?
Potem pa bereš na forumu nosečnost, kako jo nekatere, ki imajo pa res hude težave, ne morejo dobiti, ker se pa njihovi zdravniki bojijo dati bolniško, ker je bolniških že tako preveč. In hkrati bereš, ravno en teden nazaj na SČ, kako ena sprašuje, zakaj ne sme hoditi v kino in po nakupih, pa lepo pove, da je bila cele praznike na morju, ker takrat se pa ni bala kontrole.
Hm, najbrž ji je bolniško predpisal zdravnik in če je na bolniški več kot 30 dni, potem je morala to odobriti še zdravstvena komisija. Torej nek razalog za njeno bolniško sigurno je.
Ti pa ne veš nič o njeni nosečnosti, nič o njenem delu. In bolniške niso samo take, da je ptorebno cele dneve doma ležat.
Njen ginekolog je moral nekako utemeljiti bolniško odsotnost in tudi če ti žensko prijaviš, se bo verjetno zaključilo s tem – na bolniški je zato in zato, pika. Jezijo pa take stvari tudi mene. Sem prav vesela, da se zdaj dviguje prah zaradi Zidarja, ker bo naslednjič kdo drug malo bolj premislil, preden bo pomislil, da bi izkoristil svoj položaj (pri čemer niti ni pomembno, ali je Zidar res zahteval privilegij ali ne). Kako pa stopiti na prste navadnim oportunistom, kakršna je ta nosečnica?
Predpis bolniške mora upravičiti njen zdravnik in zdravstvena komisija, ne ona. In če ima predpisano bolniško pri kateri so jih dovoljeni izhodi in ostalo, potem ne dela nič narobe.
Cela vrsta psihičnih bolnikov je na bolniški in so jim dovoljeni sprehodi, aktivnosti,…še celo priporočljivi so, samo v službo ne hodijo.
Je pa tudi veliko nosečnic, ki so na bolniški zaradi narave dela in ne zato, ker bi bilo z nosečnostjo karkoli narobe. Recimo fizioterapevtke gredo zelo kmalu na bolniško pa učiteljice telovadbe tudi pa še nekateri.
V Koloseju sediš dve uri v službi pa 8 in več. Poleg tega je nihče ne bo preverjal v Koloseju ali iskal po celi Sloveniji, ampak jo bodo kvečejmu obiskali na domu in pustili sporočilo, po vsej verjetnosti pa jo bodo pisno povabili na ponovni pregled.
Ne vem, naredi kar hočeš. Sama se pa v take v take stvari ne bi vtikala, nikoli ne veš kdaj se ti bo vrnilo. Ženska je noseča in je na bolniški, zakaj je na bolniški ne veš. Očitno pa vrtaš in zbiraš informacije – imaš preveč časa? Jaz za svoje sosede ne vem niti kje delajo kaj šele zakaj so na bolniški in kam hodijo v prostem času.
Glede na čas v katerem živimo, je nosečnost vsekakor stanje, ki omejuje delovne sposobnosti ženske! Kaj naj počne noseča prodajalka na delovnem mestu, kjer se dnevno pretovori nekaj ton robe…..
Moja izkušnja je namreč taka, da sem kljub delodajalčevim nasvetom, naj grem v bolniško, vztrajala!
Nosečnost je bila BP in počutila sem se dobro, nočne mi niso predstavljale problemov…
Tisto nočno se je prvič v moji delovni dobi pojavila potreba po odprtju kamiona (mejna špedicija) in sem šla! bilo je okrog enajstih zvečer, da ne bom o vsem, naj povem le to, da so se ob treh zjutraj pričeli močni krči, ob sedmih, ko je prišla dnevna izmena me je rešilec odpeljal v bolnišnico, kjer sem potem čez dan ostala brez otroka.
Danes po 17 letih še vedno nimam otrok, država oz. ZZZS mi je kril 4 IVF-je, veliko vmesnih posegov…..
Moja izkušnja in izkušnje nekaterih mojih znank iz postopkov so namreč take, če govorimo o denarju, da je bolniški stalež cenejši kot pa kasneje vsi postopki s katerimi poskušamo do otrok.
Lep dan!
Valentina
Pa dobre so ene, da si upajo letat okoli. Tudi jaz sem na bolniški, pa si niti po kruh ne upam pa imam trgovino za vogalom. No, je pa tudi res da ne upam izigravat, in moram bolj ko ne ležat.
Ne razumem pa tudi jaz te neše mentalitete: po eni strani vsi vpijejo kako se je treba brigat zase in ne tožarit, potem pa jok in stok kakšno imamo v tej državi. Res upam da bo na tem področju kmalu red. Nekje je treba začet.
Forum je zaprt za komentiranje.