Za vse zagovornike/nasprotnike davčne utaje

Spodaj je bil “kreg” okrog tega, ali je prav ali ne, da veliko ljudi ne izda računa, to je delajo na črno brez plačila davka.

Zgolj v vednost in smiselnost pametne davčne politike si preberite tole: http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=55961&w=alter
Oziroma krajše: višanje davčnih obremenitev “sili” ustvarjalne ljudi v utaje, izogib in posledično sivo ekonomijo. Zato pametna oblast davčno obvezo optimizira (v našem primeru bi jo morala občutno zmanjšati), da zaobjame tudi tiste, ki poslujejo na črno. Kajti če so davki “dovolj” niski, se “ne splača” ukvarjati z mehanizmi (dvojno računovodstvo, …) za prikrivanje dobička.

Pri tem pa se moramo zavedati in ločiti dva pojma:
davčna utaja je nelegalno in kaznjivo početje
izogibanje davkov pa je legalno in popolnoma pravilno izvajanje zakonsko dovoljenih/spodbujanih ukrepov za zmanjšanje davčnih obveznosti.

PS: mi je bilo pa všeč, da ste “zagovorniki” davčnih utaj nehote pokazali svoj (neo)liberalen pogled na družbene odnose. S svojim zagovarjanjem “svobode” in podjetniške pobude ste pokazali, da prepoznavate resnične ustvarjalce “dodane vrednosti” iz katere se potem (preko davkov) vzdržuje neproduktivni uradniški sektor.
Zato priporočam vsem, da se seznanite z temeljnimi principi in vrednotami klasičnega liberalizma (v teh krajih zvulgariziranega v “neoliberalizem”), ker bote našli potrditev vaših intuitivnih prepričanj o pravični prerazporeditvi ustvarjene dodane vrednosti.
Nasprotniki davčnih utaj pa raje preskočite to, ker je za vas že dovolj beseda “neoliberalizem”, čeprav niti ne veste kaj to pomeni.

Točno tako. Bravo!

Ves ta cirkus okrog višine davkov je pretiran. Slovenija je tako majhna, da znatnega zmanjšanja davkov ne bo mogoče izpeljati brez posledic na socialnem področju. Davka na dodano vrednost, ki je največji vzrok za prodajo brez računa, pa itak ne moremo ukiniti.
Pri nas je večji problem, da nimamo tradicije podjetništva in izoblikovanega, podjetništvu prijaznega okolja. Še iz časa socializma je državljan najbolj ponosen na to, če mu uspe državo okrog prinesti.
Več bi morali delati na poštenosti, ki mora ponovno postati vrednota.

Ob človeku dostojnih plačah bi socialni sistem potrebovali res samo še v izjemnih primerih. Tukaj je en začaran krog – ni služb, veliko služb je mizerno plačanih, veliko dela na črno … Na koncu se izkaže, da državo kljub vsemu gor drži javni sektor in njihov prispevek v to, da denar kroži.

Tako kot pritrjuje ‘Kofetarca’, pa tudi lafferjeva krivulja pojasnuje: ljudje se nehajo ukvarjati z davčnimi “miš-maš-i”, ker jim to vzame več energije/časa/denarja kot pa so koristi od tega. Ko pa davčno breme narasšča (Križanič predlaga več davkov) pa se začne druga zgodba.
V Sloveniji je po nekaterih podatkih obseg ‘sive ekonomije’ v absolutnem znesku enak nemškemu. Mislim da to pove več kot dovolj o smiselnosti tega.

Podobna lafferjevi krivulji je še ena (žal se ne spomnim imena), ki pa pojasnuje razmerje med effektivnostjo države napram ustvarjenem BDP-ju. Pokazalo se je (podatki tudi iz zgodovine ZDA), da je ekonomsko najuspešnejša tista država pri kateri stroški državnega aparata ne presežejo cca. 10-12% BDP. Temu najbližje je danes Hong-kong, ki pa je s preko 15% že na padajočem delu krivulje. Vse ostale države so mnogo slabše.
Večja ekonomska efektivnost države pa se izkaže ravno v večjem izboru bolje plačanih delovnih mest, torej deluje zelo ‘socialno’ brez podpor in podobnih transferjev.