Izisljevanja in grožnja z odpovedjo v nosečnosti
Pozdravljeni,
Prejšnjo sredo zvečer sem morala zaradi zdravstvenih težav v nosečnosti (noseča sem 15 tednov) v bolnišnico. O odsotnosti sem isti večer obvestila tajnico, ki pa je zjutraj obvestila tudi direktorja.
V dopoldanskih urah pa sem prejela telefonski klic tajnice, ki me je med drugim vprašala če bi lahko prišla delat; kasneje pa še sodelavca, ki mi je prenesel sporočilo direktorja – v kolikor ne pridem v službo naj si iščem novo. Seveda sem ostala brez besed!!!
Kasneje pa me je klical še direktor in mi natrosil kup nesmislov – da bi morala v sredo zvečer najti zamenjavo (tega dela, ki ga jaz opravljam ne opravlja nihče v podjetju), da pričakuje, da odidem iz bolnice in pridem v službo, da je sicer našel zamenjavo (zunanjega človeka), vendar bom njegov strošek plačala jaz, in da v kolikor ne pridem v ponedeljek (danes) zjutraj v službo, si naj iščem novo…
Vem, da mi v času bolniške oz. nosečnosti delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (zaposlena sem za nedoločen čas). Trenutno imam izklopljen telefon, saj ne želim da bi me še naprej izsiljevali in grozili. Včeraj pa sem dobila še sms s povabilom na pogovor v pisarno 😉
Lepo prosim za nasvete – kaj bi storile vi? Bi pristali na pogovor ali bi mu sporočili, naj se na vas obrača le pisno prek elektronske pošte.
Najlepša hvala za pomoč in nasvete
Pojdi na razgovor in razgovor tudi posnami ali s seboj vzami nekoga, ki bo priča s stoje stani, ker direktor si bo pričo sigurno zagotovil. Če si noseča in na bolniški te delodajalec ne sme izsiljevati. Kaj bo naredil po tvoji nosečnosti je pa druga zgodba. Lahko ti da v podpis pogodbo za določen čas ali te odpusti kot tehnološki višek, ….
Prvo kot prvo ne sekiraj se sedaj, bodi na bolniški kolikor časa je mogoče, ker na prvem mestu je zdravje tebe in tvojega otroka.
lp
Na telefon bi se oglasila le v primeru če imaš možnost snemanja pogovora, kar mu moraš tudi vnaprej povedati. Tudi e-mail je ok, da imaš en dokaz.
Na sestanke k njemu ne bi hodila brez odvetnika Mislim da imaš po zakonu pravico o zaščite med nosečnostjo in tele njegove grožnje niso kaj preveč resne. Pozanimaj se, preberi zakon in pol se ne daj strašiti.
Ne se ustrašit in ne se pustit, zakon je na tvoji strani, če ne bo šlo rugače zagrozi a ga boš prijavila!
Lepo nosečnost in ne se preveč sekirat!
Jaz pa ne verjamem, da ti je rekel, da pojdi iz bolnice delat. Sama sem extremno zajebana šefica in iz delavcev potegnem vse in še več. Ampak….ena sama odsotnost je pa še zame nedotakljiva, to je ležanje v bolnici. Vse ostalo se da zorganizirat, samo če pa ležiš v bolnici, pa pač ne gre. Razen mene, ki sem v bolnici na kompu delala vseh 14 dni. No tega ne zahtevam od nobenega, razen od sebe.
Zato mislim, da je avtorica malo priredila zgodbo, spotencirala na kubik, dejansko ima verjetno bolniško , kar danes ni problem dobit, šef je padel ven, da naj pride vsaj pokazat nedokončano al karkoli že ( pač jeba malih firm, kjer ne moreš imet na vsakega zaposlenega, še enega v rezervi ), pa smo tam kjer smo, pomoje…
Tudi jaz ne verjamem tej zgodbi. Zanimivo bi bilo vedeti tudi malo “bolniške” zgodovine o tebi, avtorica. Kolikokrat jo koristiš, kakšna si kot delavka itd…
Mi smo tudi delodajalci, pa mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi se tako obnašala do nekoga, ki je v bolnišnici. Oja, imamo pa izkušnje s takšnimi, ki hvatajo vse krivine, kar naprej neke bolniške za zadeve, ki so zelo težko dokazljive: slabost, pa bolečine v križu, boleča hrbtenica…Zelo lahko je dobit danes bolniško. In zanimivo je tudi to, da ravo ta dva delavca, ki sta kar naprej na bolniški, najslabše kotirata. Sta najbolj nepripravljena delat, nihče ju ne mara, hvatata krivine, kar naprej neki izgovori za wc, pa za hitri čik in kavo itd itd…Zanimivo na drugi strani pa je, da so ostali zelo pridni, praktično nikoli na bolniški, pripadni.
Tudi jaz ne verjamem tej zgodbi. Zanimivo bi bilo vedeti tudi malo “bolniške” zgodovine o tebi, avtorica. Kolikokrat jo koristiš, kakšna si kot delavka itd…
Mi smo tudi delodajalci, pa mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi se tako obnašala do nekoga, ki je v bolnišnici. Oja, imamo pa izkušnje s takšnimi, ki hvatajo vse krivine, kar naprej neke bolniške za zadeve, ki so zelo težko dokazljive: slabost, pa bolečine v križu, boleča hrbtenica…Zelo lahko je dobit danes bolniško. In zanimivo je tudi to, da ravo ta dva delavca, ki sta kar naprej na bolniški, najslabše kotirata. Sta najbolj nepripravljena delat, nihče ju ne mara, hvatata krivine, kar naprej neki izgovori za wc, pa za hitri čik in kavo itd itd…Zanimivo na drugi strani pa je, da so ostali zelo pridni, praktično nikoli na bolniški, pripadni.[/quote]
1. Sploh ni pomembno kakšna je njena zgodovina bolniških, ker sposoben in profesionalen delodajalec se ne bo tako obnašal,
2. Takšni delodajalci obstajajo in vedno bodo. Sem doživela podobno, ampak sem ukrepala takoj, pri prvem takem izpadu, ki je bil tudi zadnji, kar se mene tiče,
3. Kadre izbirate delodajalci, prav tako odločate o tem kdo bo pri vas delal in kdo ne. Če vam kadrovanje ne gre, potem si omislite kakšnega strokovnjaka. In verjamem, da obstajajo takšni delavci, tvoja naloga pa je, da se s takšnim delavcem pogovoriš in ga po možnosti zamenjaš z boljšim kadrom.
Delodajalcu bi jasno povedala, da si takšnega obnašanja ne dovolim in da pridem v službo takrat, ko mi bolniška preneha. Če pa misli izsiljevat, pa zato obstajajo določene inštitucije, na katere sem bom obrnila in bomo zadevi prišli do dna. Bolniški stalež ni muha delodajalca, ampak pravica vsakega zaposlenega. V primeru, da pa delodajalec s tabo in s tvojim delom ni zadovoljen, se skliče sestanek in se ti jasno pove, kaj je s tabo in tvojim delom narobe ter se ustrezno ukrepa, in to je njegova pravica. Če boš takšno obnašanje tolerirala in boš tiho zavoljo službe, verjemi, da temu ne bo konca in rezultat bo v vsakem primeru takšen, da boš ali odpuščena ali boš dala odpoved.
Pa nekaj si že zapomnite. Za neuspeh podjetja so vedno odgovorni vodilni. Zgovarjanje na bolniške delavcev, ki naj bi bile zelo pomemben faktor neuspeha podjetja, kaže na nesposobnost. žal.
če si hospitalizirana, dvigni potrdilo v bolnišnici da si res tam in ga naj nekdo od tvojih pošlje delodajalcu priporočeno. tako ubiješ dve muhi na en mah. delodajalec je dobil pisni dokaz da ne moreš prit v službo, pa kakorkoli te že vabi, ti pa imaš dokazilo da si ga obvestila.
če imaš stalež in si že doma, nimam ideje kaj nardit. vsekakor ti delat ni treba it. morda bi jim poslala da naj pridjeo k tebi na sestanek, domov, in jih pričakaj v pižami in šlafroku
jaz ti pa čisto verjamem. tudi sama sem imela bolniško zaradi nosečnosti, pa sem “morala” skoraj še cel mesec po par ur na šiht. včasih sem vems dobila kakšen klic pa še več dela kot pričakovano. komaj sem zdržala. + ur mi pa tako noben ne bo upošteval. (prvo nosečnost sem delala do konca!)
sodelavka je imela krvavitve in strogo ležanje v bolnici, pa so ji takoj kupli laptop in je potem od tam delala… vse sorte se dogaja.
mislim da ni slaba ideja o pisnem obvestilu z zdravniškim potrdilom, dodatno pokličeš direktorja, se mal delaš kako ga razumeš, njemu pa do konca natvezi, da so ti rekli da lahko izgubiš otroka in prosiš za razumevanje (bla bla, kako ste do sedaj dobro sodelovali). upam da boš potem od G dobila podaljšanje, ker mene je bilo tako strah, da mi komisija ne podaljša, ker bi bila potem spet strošek delodajalca. komaj sem upala iz bajte, da ne bi prišla komisija, resno.
Moja kolegica bi tudi naj dobila laptop, ko je bila na nosečniški bolniški pa se je zlagala, da nima neta doma…pa so ji rekli, da ji plačajo priklop…pa je rekla, da za tehnične zadeve pa se naj zmenijo z njenim… so ga klicali, ded je popizdo, da ji naj dajo barem na bolniški mir pa je bil potem res mir…
Dobro bolniska je bolniska, a pa vam ni nic dolgcas takole po cele dni lezati? A ni kul, da vam kupijo laptop in ste v stiku s sluzbo? Sam vprasam, ker jaz bi umrla od dolgcasa doma, ce bi morala samo lezati. LP[/quote]
Bolniška je za počivanje, ne za delo. Dosti žalostno, da si moraš dolgčas preganjati s službenim delom. Pa med bolniško ni slabo, če se zazreš tudi malo vase in psihično predelaš, kar imaš za predelat. Ne pa, da si ležanje popestruješ s službenimi opravki. To samo pove, kako ljudje niso pripravljeni pogledat vase a ma prav nič, samo z zunanjimi opravki se filajo.
Dobro bolniska je bolniska, a pa vam ni nic dolgcas takole po cele dni lezati? A ni kul, da vam kupijo laptop in ste v stiku s sluzbo? Sam vprasam, ker jaz bi umrla od dolgcasa doma, ce bi morala samo lezati. LP[/quote]
Vem še par načinov kako bi jaz preživela bolniško, če tudi bi morala skoz ležati in noben nima nobenih opravkov s službo…
-prebrala bi vse knjige, ki jih do sedaj nisem, ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa
-pogledala bi vse filme, ki jih do sedaj nisem, ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa
-na obisk bi povabila vse osebe, ki jih nisem imela v zadnjem času časa obiskat , ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa,
-itd…
Pa ne predstavljam si, da si na bolniškem in čepiš cel dan zraven računalnika….rajši ležim veni na terasi na soncu…
Dobro bolniska je bolniska, a pa vam ni nic dolgcas takole po cele dni lezati? A ni kul, da vam kupijo laptop in ste v stiku s sluzbo? Sam vprasam, ker jaz bi umrla od dolgcasa doma, ce bi morala samo lezati. LP[/quote]
Vem še par načinov kako bi jaz preživela bolniško, če tudi bi morala skoz ležati in noben nima nobenih opravkov s službo…
-prebrala bi vse knjige, ki jih do sedaj nisem, ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa
-pogledala bi vse filme, ki jih do sedaj nisem, ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa
-na obisk bi povabila vse osebe, ki jih nisem imela v zadnjem času časa obiskat , ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa,
-itd…
Pa ne predstavljam si, da si na bolniškem in čepiš cel dan zraven računalnika….rajši ležim veni na terasi na soncu…[/quote]
Meni je potekla pogodba ko sem bila noseca 5 mesecev, nato sem bila doma in skoraj umrla od dolgcasa. Tudi jaz sem prebrala vse knjige, pogledala vse filme, povrhu vsega pa se na netu visela. Pa sem sla se na sprehode in po nakupih za dojencka. Ce bi mogla pa non stop lezati, se mi pa zmesa, kljub celemu kupu knjig in filmov 🙂
Vem še par načinov kako bi jaz preživela bolniško, če tudi bi morala skoz ležati in noben nima nobenih opravkov s službo…
-prebrala bi vse knjige, ki jih do sedaj nisem, ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa
-pogledala bi vse filme, ki jih do sedaj nisem, ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa
-na obisk bi povabila vse osebe, ki jih nisem imela v zadnjem času časa obiskat , ker sem delala popoldan ali čez vikend nadure ali pa,
-itd…
Pa ne predstavljam si, da si na bolniškem in čepiš cel dan zraven računalnika….rajši ležim veni na terasi na soncu…[/quote]
Meni je potekla pogodba ko sem bila noseca 5 mesecev, nato sem bila doma in skoraj umrla od dolgcasa. Tudi jaz sem prebrala vse knjige, pogledala vse filme, povrhu vsega pa se na netu visela. Pa sem sla se na sprehode in po nakupih za dojencka. Ce bi mogla pa non stop lezati, se mi pa zmesa, kljub celemu kupu knjig in filmov :)[/quote]
A pa nisi šla v službo povprašat, če lahko hodiš tui pa tam malo volontersko delat? *heeec* :D:D:D
No v moji bivši službi sem imela sodelavko, ki je zanosila, ostala na bolniški ni pa imela strogega mirovanja.
Delodajalec je zahteval(?!?!) od nje, da hodi v službo, ampak bolniške pa naj ne prekine – plačati ji je bil pripravljen samo razliko med polno plačo in bolniško in pa prevoz in malico (?!?!?! paaaahaaaalooooo barem celo neto bi ji dal, če je že na prispevkih prišparal!!!!)
Vsi smo ji govorili naj ne nori ona pa je lepo pridno hodila delat, ker jo je bilo enostavno strah, da bo ostala brez službe po porodniški.
Seveda je imela na ta način tudi nižjo porodniško, kot bi jo imela, če bi jo prekinila..
Meni je potekla pogodba ko sem bila noseca 5 mesecev, nato sem bila doma in skoraj umrla od dolgcasa. Tudi jaz sem prebrala vse knjige, pogledala vse filme, povrhu vsega pa se na netu visela. Pa sem sla se na sprehode in po nakupih za dojencka. Ce bi mogla pa non stop lezati, se mi pa zmesa, kljub celemu kupu knjig in filmov :)[/quote]
A pa nisi šla v službo povprašat, če lahko hodiš tui pa tam malo volontersko delat? *heeec* :D:D:D
No v moji bivši službi sem imela sodelavko, ki je zanosila, ostala na bolniški ni pa imela strogega mirovanja.
Delodajalec je zahteval(?!?!) od nje, da hodi v službo, ampak bolniške pa naj ne prekine – plačati ji je bil pripravljen samo razliko med polno plačo in bolniško in pa prevoz in malico (?!?!?! paaaahaaaalooooo barem celo neto bi ji dal, če je že na prispevkih prišparal!!!!)
Vsi smo ji govorili naj ne nori ona pa je lepo pridno hodila delat, ker jo je bilo enostavno strah, da bo ostala brez službe po porodniški.
Seveda je imela na ta način tudi nižjo porodniško, kot bi jo imela, če bi jo prekinila..[/quote]
Sej ce dobro pomislim, imas kar prav 🙂
….al kako že pravi pregovor ? Pustimo sposobne /nesposobne delodajalce, itak noben ne zna nič dobrega povedat o njih/nas, ampak zavedajte se, da mali delodajalci trenutno vlečemo ta pokvarjen voz od države, naprej. Ponavadi si posameznik ne reče” zdaj bom imel pa firmo s 50 zaposlenimi, organiziranimi v nulo, da lahko vsak trenutek vsakega izmed njih pogrešam” ampak ponavadi v stroki začneš sam, s časom si dobiš pomočnika, dva, tri, pet, potem rabiš lastno računovodstvo, pa prostore, pa vzdrževalce, pa….. in naenkrat ugotoviš, da se ukvarjaš namesto s poslom, samo še s kadri in njihovimi problemi, ker verjemite mi pa nekaj, da delavci v 99% obvladajo svoje pravice, njihovo znanje se čudežno konča pri odgovornostih v smislu ” ne morem, to ni izvedljivo, to se ne da, nimam časa, tainta ni naredil svojega, zato tudi jaz ne morem, to ni moje delo, zakaj pa jaz…. bla bla bla”. Takrat delavci pričakujejo neskončno razumevanje, četudi je škoda lahko naenkrat v deset tisočih evrih, takrat največkrat prejmeš en tak ” telečji ” pogled v smislu ” ja in, za ta denar je to, to”. In se tolčeš poglavi kako za vraga nisi spregledal , da imaš nesposobneža na pomembnem položaju, kje te je pustil tvoj čut za oceno karakterja človeka.
Ok, še vedno lahko vsi zapremo firme ker smo nesposobni vodje, ampak zase imamo načeloma dovolj in nam ni treba garat na petek in svetek, ker s sabo pod rušo ne bomo nesli nič. Razen tistih seveda, zapufanih do grla, ki si zaprtja firme ne morejo privoščit in morajo vsak evro dobička dat banki.
Ne rečem, da se v podjetništvu ne najde tudi totalnega podna od delodajalcev, v smislu ” bemfl na lizing, za plače pa ni ”, ampak takim pač ne prodaš lastnega dela. S tem, da je naša večinska miselnost še takšna, da se namesto ukrepanja raje samo jamra in stoka, kolk je hudo. Ok vsi tudi enostavno niso sposobni kaj spremenit na bolje, pač ostanejo na nekem osnovnem nivoju in to je to.
Večina pa vseeno je sposobna se pretegnit da najde najcenejši riž in najugodnejši dopust, če bi vso to energijo vložili v izboljšanje lasztega položaja, ampak zna bit povezano s selitvijo v druge kraje, ….. toliko zaenkrat, tale post počasi po kosih čačkam že celo dopoldne, zdaj pa res nimam več časa.
No ja. Če se posla lotiš takole kot opisuješ, potem seveda imaš težave. Ker če ti firma zraste, je pač za pričakovat, da se boš v 99% ukvarjal samo še s kadrovanjem, ne pa s poslom. Je treba ločit to dvoje. Ali pa nekoga zaposlit, ki bo kadrovske zadeve rihtal. Ne moreš pričakovat, da bodo tvoji firmi vsi kar na voljo nonstop. Saj imajo delavci čisto prav. Za ta denar je to to. Plačaj bolje, potem pa lahko tudi več zahtevaš. Pa za selitev v druge kraje moraš tudi najti primernega človeka, ni vsak za to niti se vsakemu to ne zdi izboljšanje položaja. Itd. V glavnem, če imaš firmo, ki zaposluje, moraš imeti čisto druge sposobnosti, kot če imaš samo firmo sam s sabo.
Ja, mi smo tudi mala firma, pa smo tudi imeli eno na bolniški, ki je veselo šetala naokoli, zdravniku pa natrosila čenče o grozovitem delovnem naporu, mobingu itd.. Bo še iskala službo in poskrbeli bomo, da bo to trajalo in trajalo.
Mi gre na bruhanje, kakšen len, lažnjiv in pokvarjen folk hodi naokoli, to da se šlepajo na plečih ostalih zaposlenih jih pa ne briga.
Vidite, potem pa pride tako, da nastradajo tudi tisti, ki ne bi smeli.
Tole z bolnico pa jaz ne verjamem, ker pri nas še nihče nikomur ni rekel, da naj z bolniške pride delat.
Najlepša hvala za odgovore in pomoč. Delodajalcu sem sporočila, da na pogovor ne morem priti in sem dosegljiva na mailu.
Tudi jaz nisem mogla verjet svojim ušeom ko sem slišala od direktorja, da pričakuje da pridem iz bolnišnice v pisarno – ker noben “normalen” človek ne bi niti pomislil na to, ne pa da bi od koga pričakoval oz. zahteval.
Delodajalca sem o nosečnosti obvestila 2 dni po prvem pregledu (v 6. tednu nosečnosti), predvsem zaradi tega, da bo začel iskati dodatno osebo, ki se bo začela uvajati v to delo, ki pa ga trenutno v podjetju opravljam samo jaz. Od takrat se ni na tem področju nič kaj spremenilo, samo to, da imam več dela (s tem pa seveda tudi nadur) in bolj stresno delo in okolje.
Pred kakšnim mesecem sem res “ostala doma” 4 dni (utrujenost, slabost, bruhanje, vrtoglavice, večkrat se mi je zmeglilo pred očmi…) pa sem vseeno mogla hodit delat za 4 ure. In po tem me je še vprašal ČE ŠE PLANIRAM KAJ BOLNIŠKE?!?!? …no comment
Da pa bi ostala doma par mesecev…. jaz bi umrla od dolgcajta ;-)) Zares prav rada hodim v službo, vendar glede na moj fer odnos, delavnost in predanost delu nisem pričakovala takšnega odnosa.
Forum je zaprt za komentiranje.