mobing zaradi skrajšanega delovnika

zaposlena sem v večjem podjetju. po končani porodniški sem se odločila za skrajšan delovnik. vendar odkar sem se vrnila, vidim, da me šef in sodelavci gledajo zelo postrani. dobivam tudi slabše naloge, ne dobim vseh informacij in tako naprej. se je vam tudi kaj takega dogajalo?

Tudi jaz sem v enaki situaciji. Sem na tem da dam odpoved, saj je situacija že skoraj nevzdržna.

“mobA” in “trrrrrr” – NE BODITA NEUMNI, postavita se zase!!!!!!!!!

Sama sem tri mesece doživljala nočno moro, vem kaj je mobing, trpinčenje, šikaniranje… Hoteli so me zlomiti, da bi dala odpoved, ampak ne, nisem jim dala tega zadovoljstva! Ko je bilo nevzdržno, sem šla k zdravnici, opisala situacijo, prosila za pomirjevala (Helex res pomaga) in avtomatsko mi je napisala bolniško! Še vprašala me je, ali se sploh želim vrniti nazaj, dokler mi ne poteče poskusna doba (itak sem vedela, da mi bodo dali negativno oceno in odpoved), ampak sem se odločila, da bom iz principa delala do konca, da jim dokažem, da me ne morejo kar tako zlomiti. Če pa bi bilo zame nevzdržno, bi pač šla na bolniško… Splošni zdravnik ti lahko napiše bolniški stalež do enega meseca, kasneje rabiš mnenje specialista (npr. psihiatra) in ti jo podaljšajo (za psihične težave te niti na komisijo ne kličejo, ampak kar napišejo podaljšano bolniško).

Vama svetujem popolnoma enako – ko bo nevzdržno, lepo do zdravnika, vse opisat in povedat, kaj se dogaja, zakaj in kako se počutite, kako to vpliva na razpoloženje, na odnose doma, fizični pokazatelji stanja (jutranje slabosti zaradi živcev, bruhanje, nespečnost, ni apetita, depresija, tesnoba, strah, nemir….). Nič se ne bojte, da vam kdo ne bi verjel, ker tega je ogromno, ampak nekateri ne upajo povedati na glas! Najboljše je, da prosite za napotnico za psihiatra. Nihče ne bo vedel, če ste šle k psihiatru ali ne, zakaj ste šle… to so STROGO zaupni podatki (garantiram it prve roke!), delodajalec tega ne bo izvedel, tudi morebitni novi delodajalec ne, ker sta to dve ločeni kartoteki in nima noben drug zdravnik dostopa do njih, kaj šele kdor koli drug… S tem boste delodajalcu, ki vas matretira in šikanira dale vedeti, da imate tudi ve pravice in orožje, da niste same in da bo tudi on čutil posledice svojega ravnanja!

Lahko pa ste ovce (tipič no slovensko) in skolonite glave ter se predate, ostanete v teh krutih časih (ko ni služb) brez službe in na cesti… odločitev je vaša! V primeru odpovedi vam tudi nobeno nadomestilo na zavodu ne pripada, ker se to smatra kot da ste se sami prostovoljno odpovedali delu.

Mobing je sicer tudi zelo težko dokazati, zato se je treba proti temu boriti na druge načine… Vso srečo vama želim in močno UPAM, da ne bosta klonili in dali odpoved, namesto da bi se borili zase in za svoje pravice!