Lažne obtožbe za negativno oceno poskusnega dela!!!

Pred kratkim sem dobila negativno oceno poskusnega dela, ki ni samo delno ampak popolnoma neverodostojna (delno bi lahko to tudi dokazala, če bi mi kdo dal priložnost). Skoraj vse, kar piše in na podlagi česar je bila podana končna ocena, je grobo prirejeno, obrnjeno ali celo popolnoma izmišljeno. Ker je bil odnos nadrejene do mene že od vsega začetka negativen (kar sem ji tudi nekaj krat na štiri oči lepo in prijazno povedala), sem to sicer pričakovala. Ženska namreč ni skrivala, da ji pač nisem všeč. Očitala mi je celo, da ji nisem predstavila svojega fanta. Da se to menda spodobi, ker je ona moja šefica! (zelo primitivno, vem…)
Poleg tega so mi tudi jasno povedali (njeni nadrejeni, ki jo ščitijo in so bili v komisiji) že pred enim mesecem, da naj dam odpoved, ker bo ocena definitivno nagativna. Niso ravno prikrivali, da imajo za moje del. mesto drugega kandidata (ki slučajno pač pozna direktorja) in ko sem vprašala, zakaj o mojem delu ne vprašajo sodelavke, ki me je uvajala, so mi odvrnili, da nikjer ne piše, da imam mentorja, zato ona nima besede. Dejstvo je namreč, da je bila sodelavka z mojim delom vedno bolj zadovoljna in večinoma ji ni bilo več treba ničesar pregledati, kar sem naredila. Tu in tam sem edino še kakšno stvar vprašala, če je šlo za izjemo, ki je še nisem delala. Šefica je tudi vse, kar sem naredila, brez pripomb podpisala (ponudbe za stranke). Dejstvo je namreč, da sem pisala dopise tudi v tujem jeziku, ker sama šefica tega ne zna.

Imam eno konkretno vprašanje:
Je res možno, da ti v službi (popolnoma nova služba z del. mestom, ki ga prej nikoli nisem opravljala) sploh ne dodelijo osebe/mentorja, ki naj bi te uvedel v delo? Komisija je namreč sestavljena iz treh oseb, ki me nikoli niso uvajale, niti opazovale ali ocenjevale mojega dela.

Ker je sodelavka (ki me je uvajala) enkrat povedala, da je z mano vedno bolj zadovoljna in da napredujem, so jo kar odrezali in je bila začudena, ko sem ji povedala, da sem dobila negativno oceno. Je rekla, da je na koncu sploh več niso hoteli nič vprašati. Je pa res, da nikjer ni bilo napisano, da je ona moj mentor in tudi opisa del. mesta nisem nikoli prejela.

Če ima kdo podobno izkušnjo in približno ve, kako naj bi potekal pravilen postopek ocenjevanja in postopek v primeru, ko nekoga odpustijo po poskusni dobi zaradi negativne ocene, bom zelo hvaležna za vsako informacijo, da se lažje pripravim za naslednji korak. Podala bom namreč ugovor in za to imam časa le 6 dni (nikjer ne piše ali je to 6 delovnih dni ali se tudi vikend dnevi štejejo…).

Si šla na delovni preizkus? Dobrodošla v svetu brezplačnega dela, provajdano s strani ZRSZ.
Sam sem šel z “napotnico” od zavoda na neko firmo, kjer očitno obožujejo razne razpise, uvidel situacijo in sunkovito spizdil 😛

V bistvu ne, ker je to itak javni zavod (državna služba) in so me vzeli, da nadomeščam porodniško, ampak se je prepotentna šefica odločila, da ji nisem všeč, že po dveh tednih, tako da nisem imela šans… Vsi to vedo, nihče se ne trudi prikrit, da se mi godi krivica, vsi me samo tolažijo, da je menda v vsem slabem nekaj dobrega… Kot da se dobesedno norca delajo!!!

Ne mešajte ocene poskusnega dela z oceno nesposobnosti in posledično odpovedjo. Poskusno delo je namenjeno preizkusu, ali sta obe stranki zadovoljni z opravljanjem dela. če ena od strank z izvrševanjem pogodbe ni zadovoljna, lahko po preteku poskusnega dela odstopi od pogodbe brez odvečnega razlaganja in pojasnjevanja.
Poskusno delo ni pripravništvo, kjer bi te mentor posebeja uvajal v delo, ampak se smatra, da je vsaj načeloma delavec zanj vsposobljen, saj je bil izbran na razpisu.

Spoštovana “only me”,

verjetno nimaš izkušenj ali pa si enostavno te stvari razlagaš po svoje. Jaz sem bila na razpisu izbrana, kljub temu, da na takem del. mestu nisem nikoli delala. Njihove sistema nisem poznala in tudi nobenih navodil ali opisa del. mesta nisem dobila. Poskusno delo pomeni, da ti nekdo jasno pove, kaj od tebe pričakuje in potem oceni, če si pričakovanja izpolnil – tako naj bi bilo po pravem. Najbolj pa se motiš, ko praviš, da ne rabijo podati ocene. Pa še kako jo morajo podati!!! In ne samo, da jo podajo, tudi temeljito jo morajo argumentirati (s konkretnimi primeri, zakaj so podali slabo/dobro oceno). Sam pravnik iz naše firme je veleumnim šeficam povedal, da ne morejo človeku po treh mesecih rečti “punca, ti pa nam nisi všeč, nisi ok, zato dobiš izredno odpoved”. Jaz sem podpisala pogodbo za eno leto, ne tri mesece.

Če bi bilo to tako, kot ti praviš (laično, previdevam), mi ne bi dali možnosti zagovora ocene (ker mi ga po zakonu morajo dati – beri ZDR). dolžni so mi tudi dati odgovor na moj zagovor in šele potem odpoved. Nakar jih lahko tožim, če bo v postopku najdena vsaj ena konkretna napaka. Sem pa napisala tak zagovor, da nimajo besed, pravnik mi je že priznal, da ni fora v oceni mojega dela, ampak da pač šefici nisem všeč in jebi ga, svet je krut. Mhm, bomo videli za koga bo krut…

Če si pa ti “Only me” tak genij od človeka, da prideš v popolnoma novo firmo, na novo delovno mesto, kjer imajo čisto svoj ustaljen in dogovorjen sistem dela (pisanja dokumentov, rezervacijski sistem, en kup pravil, ki jih je treba upoštevati in kjer ni načela kmečke logike) in ne rabiš nikogar, ki te v delo uvede in razloži, kako in kaj se dela, si pa res FENOMEN od človeka! Bravo! Prav rada bi te videla, ko bi te posadili na MOJE mesto in nič povedali, pokazali… z veseljem bi ti dala nalogo – organizacijo projekta od začetka do konca, vključno s vso papirologijo, usklajevanjem (pisanjem naročil) s vsemi vodji ostalih sektorjev (gre za 200 zaposlenih in vsaj 10 njihovih šefov), komunikacija in koordinacija s strankami…….. Res bi te rada videla.

Sicer ne rečem, da mi nihče ni nič povedal, ampak dejstvo je, da je bila takrat gužva in so mi pokazali/povedali vsake toliko nekaj, kot so pač imeli čas. Zdaj delo sicer obvladam, da lahko tudi samostojno kaj naredim in pomagam, da druge razbremenim, ampak to nadrejenih ne zanima. Še danes normalno delam, ker drugače bi se sodelavka vtopila v delu. Najbolj bo nasrkala ravno ta sodelavka, ki mora uvajati nove študente, poleg tega, da ima sama največ dela, ker ima tudi največ izkušenj in se vsi zanašajo nanjo. Žalostno, ampak tako je!

Sicer pa… kakšna je sploh razlika med oceno poskusnega dela in oceno nesposobnosti, če gre za poskusno delo in odpoved zaradi negat. ocene? Tega nisem čist razumela…

še enkrat si preberite vaš zadnji stavek in potem razmislite o preostalem eseju.

Več kot očitno niste dojeli kaj sem vam želela povedati. Poskusno delo se da v pogodbo zato, da imata tako delavec kot delodajalec na voljo nekaj časa, poskusno dobo, da se preprikata, ali sta eden z drugim zadovoljna. če sta, pogodba teče dalje, navadno za nedoločen čas, sicer pa z negativno oceno preneha brez odpovednega roka. Tudi delavec jo lahko odpove brez odpovednega roka, če z delom ali delodajalcem ni zadovoljen.

Izredna odpoved pa je instrument s katerim delovno razmerje odpoveš delavcu, s katerim ne želiš več poslovat. Žostopek ugotavljanja nesposobnosti je precej bolj formalen in za delodajalca zahteven.

V praksi poskusno delo ne bo opravljeno tudi če se delavec ne bo vklopil v tim.Če bi bilo poskusno delo tako težko negativno ocenit, potem ne bi rabili dveh institutov, ampak le izredno odpoved.

Za bolj podrobne razlike pa si poglejte zdr.

Torej, če prav razumem, mi v bistvu hočete (lahko bi se tudi tikali, me ne moti) pojasniti, da uporabljam napačen termin. Ne vem sicer kakšna je razlika, ampak v mojem primeru so morali zelo natančno argumentirati, zakaj ne morem ostati v službi in zakaj dobim odpoved. Komunikacija s sodelavci je bila le ena izmed številnih postavk, ki so jih ocenjevali in tukaj sem bila ocenjena povprečno (niti ni bilo argumenta, da bi bilo drugače, tako da bi me komot lahko ocenili nadpovprečno, ampak tega jim ego ni dovolil). Samo delo pa je šefica spljuvala do konca, zato sem v zagovor na koncu napisala, da mi ni jasno, zakaj še sploh delam, če sem tako nesposobna. Po logiki bi človeku s tako oceno morali že zdavnaj pobrati vso delo, ker bi delal več škode kot koristi. Jaz pa še vedno normalno opravljam delo in to vedno boljše. Ker delamo skupaj, bi takoj bilo jasno, če bi delala slabo. To bi mi ena sodelavka tudi povedala, ker je zelo iskrena oseba. Edino njeno mnenje cenim in spoštujem.

V glavnem, izredna odpoved kot taka pride verjetno v poštev, ko nekdo naredi tako neumnost, da gre najprej na disciplinski postopek in potem ga odpustijo. V mojem primeru tega ni, ker niso imeli takih razlogov, ampak pač negativna ocena. Kljub temu pa vem, da imam pravico do tožbe (sem bla pri odvetniku), če oni postopka ne izpeljejo brez napak. Torej vseeno ne gre za tako enostavno in nedolžno zadevo, če nekoga odsloviš iz službe, ker ti pač ne odgovarja.

V mojem primeru je zelo jasno, da gre za odnos nadrejene do mene. Ženska me mrzi in si verjetno nikakor ne morem pomagati, da bi čutila drugače. Je tudi absolutno edina, ki mi je pokazala, da tako čuti, ker raje stran pogleda kot, da bi se z mano pogovarjala. Vsi ostali z mano normalno kolegialno komunicirajo. Edino kar me moti je to, da si oseba kot vodja tega ne bi smela privoščiti, ali pa ni sposobna za to del. mesto in naj da odpoved!

Potem se pa zagovarjajte, da niste imeli vnaprej predpisanih norm/standardov, da niste meli drugačnih vsmeritev, da ste delo opravljala po navodilih, sprintajte mejle, kdaj so vaš izdelek odobrili, kdaj vrnili v popravo, zrihtajte si priče, ki bodo hotele povedati kaj v vašo kosist, navedite, da z osebamni, ki so podale oceno, niste nikoli neposredno sodelovali, da so vaše delo spremljali drugi, šefico prijavite za mobing….

Sicer ok, če vam rata, dobite plače za nazaj, za čas dokler se ne zaposlite kje drugje. Je pa to psihično mučna zadeva in vprašanje kaj bodo rekli potencialnemu delodajalcu o vas, ko se bo ta pozanimal pri njih o vašem delu.

Pluse in minuse na papir, malce razmisleka, pa srečno.

Jaz se v tako okolje ne bi ravno z veseljem vračala.

Ne boste verjeli, ampak VSE, kar ste mi svetovali, sem napisala v zagovor in včeraj dala priporočeno po pošti – vsem članom komisije, kadrovniku in direktorju (njemu celo priporočeno s povratnico in osebna vročitev).
Napisala sem 5 strani dolg zagovor (odvetnica me je pohvalila, da je izredno dobro utemeljen), najprej sem zavrgla vsako napako, ki so mi jo očitali (sami začetniški lapsusi, ki jih drugi delajo še po večih letih dela), napisala sem, da nikoli nisem dobila opisal del. mesta ali navodil, kaj naj bi sploh delala, kje se začne, kaj se pričakuje (to je tudi sicer popolnoma res!), navsezadnje pa sem podpisala pogodbo za čisto drugo del. mesto, kot dejansko delam. To je tudi najbolj paradoksalno, ker sem se prijavila na razpis za delo X, podpisala pogodbo za X, v pogodbi je opis del. mesta X, na prvi dan dela pa me je šefica iz kadrovske pisarne peljala v pisarno Y… sem mislila najprej ok… malo bom tukaj, potem pa menda grem na del. mesto X…. pa sem čez čas le dojela oz. slišala od sodelavk (med pogovorom), da tam v X nobenega ne rabijo in so me pač dali sem na Y… tukaj pa je vodja čisto druga oseba, tudi delo je popolnoma drugačno, sploh nima kaj dost veze eno z drugim. Jasno sem tudi napisala, da me komisija nikoli ni spremljala in ocenjevala (kar je tudi popolnoma res)…. VSE to sem napisala, ampak ko sem oddala zagovor, so mi samo hladno odgovorili, da bom dobila odgovor, za tem pa sledi odpoved.

V glavnem, večje svinjarije od tega še nisem doživela. Določene osebe, ki so na moji strani, mi govorijo, da baje sploh naj ne bi bil problem v tem, da me šefica ne mara ali da ne bi znala delati, ampak v tem, da so naredili napako že v štartu, ko so me vzeli, ker bi morali nekoga drugega, pa so se prehitro odločili. Ko vrtim film nazaj, je res vse potekalo izredno hitro… Razpis, par dni za tem razgovor in čez tri dni že pošta z dokumentacijo za zaposlitev + termin in poziv na zdravniški pregled! Še povsod drugje so me najprej poklicali in povedali, da so me izbrali ter vprašali, če sem še zainteresirana… V glavnem, nikjer se jim še ni tako blazno mudilo. Pogodbe nisem dobila v pogled niti en dan prej, ampak so me poklicali v pisarno, mi jo izročili, dali sicer par minut, da prečitam in kar takoj podpisat. Seveda se nisem bunila, če sem dobila službo! Ampak ko zdaj gledam nazaj, je bilo vse skupaj zelo čudno… V obeh prejšnjih službah (ta je tretja) sem dobila izročeno ali po mailu poslano pogodbo, da jo preberem in čez nekaj dni prinesem na sestanek podpisano. Tukaj pa vse “prosto po prešernu”, fajn so me okrog prinesli, ni kaj… Človek najprej misli, kako neznansko srečo ima, da so ga izbrali izmed 150 kandidatov, potem pa taka bomba na glavo.

Pa še moje mnenje glede tega, kaj bi rekli potencialnemu delodajalcu o meni, če bi jih kdo poklical… Mislim, kdo mi pa lahko zagotovi, da me že zdaj ne bi blatili, če bi jih kdo poklical?
Primer: v prejšnji službi mi niso hoteli plačevati potnih stroškov, pa sem jim tudi zagrozila s tožbo, celo inšpekcijo sem poklicala (nisem bila edina), da so mi na koncu za nazaj izplačali vse, kar so mi ostali dolžni. A mislite, da bi me hvalili, če bi jih kdo poklical? Močno dvomim!

Sicer pa sem sklenila, da niti nočem delati pri delodajalcu, ki nima toliko zaupanja v svojo presojo, da mora klicati ljudi, ki jih verjetno sploh ne pozna, da mu povejo, kaj mislijo o meni. Nekdo, ki bo pošten, mi bo dal priložnost, da se dokažem in da me sam spozna ter presodi, kakšna sem!

Zase vem (če bi bila delodajalka), da ni šans, da zberem kandidata na podlagi mnenja njegovega bivšega šefa. Ker lahko nekdo to super izkoristi, da se mu maščuje, ker ga je človek tožil. Mogoče je ta človek zelo dobro delal in so mu zamerili, ker je dal odoved… mogoče še vedno dela v firmi in sploh ne vejo, da išče delo, jaz kot delodajalec pa jih pokličem in mu zagrenim situacijo…
Prijave na delovno mesto in razgovori morajo biti zaupna zadeva in če nekdo to zlorabi, to pomeni, da jaz tam niti nočem delat!

Mislim, Slovenci smo res OVCE, tudi v službi so mi rekli, naj dam odpoved, ker me lahko blatijo, če jih bo kdo poklical… svašta, kaj vse se spomni človek, da bi dosegel svoje!

Zgleda, da ste od t.i. zagovora preveč pričakovali. Delodajalec se je že pred zagovorom odločil, da vam da odpoved, sicer vam ne bi dal negativne ocene. Ne poznam primera, da bi delavec na razgovoru delodajalca prepričal o nasprotnem. Zagovor je (žal) le formalna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za zakonitost odpovedi, sicer pa je bolj kot ne sam sebi namen. Argumente prišparajte za tožbo, če se boste zanjo odločili.

Od zagovora ne pričakujem popolnoma nič, to sem tudi vsem povedala. Pričakujem le, da bodo prečitali, kar imam za povedati. Zagovor sem napisala le zato, da sem izlila iz sebe vse, kar sem držala v sebi tri mesece – svojo zgodbo, kot sem jo doživljala jaz! Zelo dobro vem, da je pravica do zagovora sama sebi v namen, jaz to razumem kot neke vrste “vljudnost”, ki je pač predpisana z zakonom. Navsezadnje so se oni odločili že po treh tednih, da moram iti in mi dali to tudi jasno vedeti.
Vendar, če ne bi napisala zagovora in se odločim za tožbo, mi lahko očitajo, da se itak nisem zagovarjala in iz tega predpostavijo, da sem se z oceno strinjala. Tukaj se gre za postopek.

A ve kdo, kak je postopek po tem, ko ti dajo odpoved? Gre za to, da sem podpisala pogodbo za eno leto, torej bi morala po pravem še 9 mesecev delati. Ker vem, da dobim odpoved, me zanima, če je najprej na vrsti še kak ugovor oz. pritožba? To informacijo sem dobila od enega pravnika, jaz pa sem mislila, da je takoj na vrsti tožba na sodišču…

Ko dobis odpoved so naslednja vrata od odvetnika, pol pa sodisce.
Varjanta je, da greste v bolnisko, pa jim povzrocite s tem mal tezav glede vrocanja, ali pa ce dobite odvetnika, ki jim ze vnaprej malo zagrozi v smislu kolk napak so ze naredili in naj zadevo pojasnijo, tko da vidijo, da mislite it do konca. Vcasih delodajalec malo prekalkulira kaj se mu bolj splaca.

Prepozno…sem že dobila odpoved. Če v zelo kratkem času ne najdem nove službe, jih bom seveda tožila. Ampak nisem pa hotela izsiliti, da mi ne bi dali odpovedi, ker bi z veliko muko hodila v službo, mobinga pa menda še noben ni mogel dovolj uspešno dokazati, da bi na sodišču s tem uspel. Generalno napako so naredili, ko so me že v štartu razporedili na popolnoma napačno del. mesto in me tam tudi ocenjevali. Žal ne morem dokazati, da so me pregovarjali v odpoved že po mesecu in pol, da jih v bistvu moje delo sploh ni zanimalo.

Napako so naredili po moje tudi s tem, da mi pogodbe niso vročili tri dni pred podpisom, ampak na dan podpisa, tako da sem jo samo preletela in podpisala. O poskusni dobi nikoli prej ni bilo govora, šele po podpisu sem doma videla, da mi piše, da imam poskusno dobo 3 mesece in da se me ocenjuje. Naknadno sem prejela tudi nek aneks (ali karkoli že), kjer je navedena še komislija, ki me spremlja. Nikoli pa nisem podpisala sporazuma, da se strinjam, da me dajo na popolnoma drugo del. mesto. Tudi opisa tega drugega del. mesta nisem nikoli prejela, kaj šele jasna navodila in pričakovanja, ki naj bi jih izpolnila v tem času poskusne dobe.

Mislim, da imam že s tem dovolj argumentov za pritožbo na sodišče in glede na to, da sem načitana že skoraj v nulo, si upam tudi brez odvetnika vložiti tožbo. Glede tega bom še pridobila nekaj mnenj pravnikov (prijateljev), ampak vem, da je več takih primerov.

Odvetnika se ima tudi zato, da skrbi za procesne zadeve….

Se absolutno strinjam in zavedam, da bi bila z odvetnikom močnejša in da se mi verjetnost za zmago precej poveča, ampak… Nihče mi (verjetno) ne more zagotoviti 100% zmage, jaz pa nočem tvegati in porabiti več sto/tisoč evrov za odvetnika, da bom na koncu slučajno ostala brez vsega. Raje imam manj šans in mi na koncu še vseeno tisti denar, ki bi ga zmetala odvetniku, ostane za preživetje (položnice, hrana…). Žal je treba tudi malo premislit, preden se spustiš v nekaj, ker ne mislim zapravljat denarja samo zato, da se bom nekomu maščevala. To se lahko tudi drugače, če bi mi bilo v interesu. Bomo videli, moram se najprej dobro pozanimati, kako hude kršitve so te napake, kar so jih naredili v postopku zaposlovanja. Verjetno se bom najprej obrnila na inšpekcijo za delo, da mi povejo, kako je s tem.

Od inšpekcije si ne obetajte veliko. Pojdite k odvetniku in se posvetujte ter naj vam pojasni kakšno finančno breme se vam obeta.
Sami ne boste zmogli, saj očitno niste dovolj vešči, sicer niti ne bi spraševali po forumih za nasvete. Raje kot da stvar izgubite zaradi postopkovnih neumnosti pojdite po strokoven nasvet in se potem odločite. Stroške postopka pa dobite v primeru zmage povrnjene, plače za nazaj pa z obrestmi, ki so boljše kot na banki.
Veliko več boste tvegali, če greste v stvar sami.

Ok, hvala za nasvet, seveda mi podobno svetujejo tudi ostali.

Sicer bi ključne napake, ki so jih naredili, jaz sama znala dovolj dobro utemeljiti, ker točno vem, kaj se je dogajalo in kako, imam tudi določene dokaze, kje in kaj sem delala (skopirane maile), kaj sem podpisala in kaj ne… Ampak bi verjetno naredila kakšno brezvezno napako v samem postopku, ker na sodišču še nikoli nisem bila in nimam pojma kako te stvari zgledajo, potekajo… Žalostno se mi zdi edino to, da za odvetnika potrebujem denar, ki ga nimam (oz. zelo malo) in da mi dejansko nihče ne more zagotoviti 100% zmage. Samo to me skrbi… 🙁

dobro je tudi vedeti, kdo po novem greje tvoj bivši stolček. Če te nekdo dobi na piko in se te hoče rešiti se te bo tudi rešil. Važno je le kakšne napake bo naredil v postopku odpuščanja.
Zato nujno dobi odvetnika in to dobrega, seveda če si se pripravljena boriti in živcirati, tam nekje 15 mesecev. Uspeh pa tudi ni zagotovljen, da bi šla pa nazaj v isto službo delat….!!!?? Verjetno se ne bi počutila ravno najbolje!

Mislim, da zaenkrat še noben. Vem pa, da so klicali nazaj bivšo sodelavko, s katero tudi niso ravno lepo ravnali, ampak ona je v tem času našla drugo službo in je rekla, da jih bo “zafrknila”, če jo pokličejo nazaj, ko jaz grem. Verjetno bodo ponudili to delo kakšni študentki, ki ima pogoje (izobrazbo) ali pa bodo dali ven razpis, čeprav ne vem, kdo bo hotel podpisati za 9 mesecev. Gre namreč samo za nadomeščanje porodniške, sicer pa tukaj sploh ni odprtega nobenega del. mesta (državna služba).