odpoved

Mene pa zanima, kako je s tem, če te delodalec “odslovi” pač iz nekih razlogov, nikoli prej te pa ne opozori, da bi karkoli delal narobe..recimo na koncu ti pa navede en brezvezen razlog, zakaj ni več dobro, da si še pri njih…

Jaz sem sluzbo zamenjala, vendar kako je z odpravnino v tem primeru..

Na koncu sem bila v bistvu “prisiljena” v sporazumno odpoved.

Pozdravljeni,

delodajalec ne more delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi (“odsloviti” delavca) “kar tako”. Po Ustavi smo še vedno pravna država, tako da smo vsi upravičeni tudi do nekega predvidljivega ravnanja s strani drugih; tako tudi delavec s strani delodajalca. Ravnanje delodajalca napram delavca določa tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Ker vam je prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi sporazuma, nimate pravice do odpravnine po ZDR. Imate pa seveda tiste pravice (terjatve), ki vam jih “priznava” sporazum.

Lahko pa izpodbijate veljavnost sporazuma glede na to, da ste bili “prisiljeni” v sklenitev sporazuma. Če bi na sodišču uspeli, bi to pomenilo, da bi se vam delovno razmerje pri “bivšem” delodajalcau “priznalo” tudi za nazaj, oziroma, bi veljalo, kot da ni prenehalo. Seveda se vam sodno varstvo “izplača”, če imate ustrezne dokaze (priče, listine, zvočne zapise, …) in če ni potekel rok za izpodbijanje.

Lep pozdrav,

Veslo
http://www.veslo.si

Od mene so tudi zahtevali sporazumno odpoved in mi grozili, da me lahko pljuvajo okrog, če zvejo, kje bom iskala/dobila novo delo, ampak v takih situacijah je pomembno, da ne verjameš revam, ki se na tak podel način spravijo na nemočnega delavca in vztrajaš! Greš k zdravniku, poveš kaj ti delajo, dal te bo na bolniško in mogoče predpisal kaka lažja pomirjevala… kupiš si lahko tudi Persen, ki je na zeliščni bazi in kak Melisin čaj, pa lepo potrpiš, dokler se ne naveličajo. Ob tem pa čakaš in opazuješ, da naredijo kakšno ključno napako, da jim lahko pošlješ inšpekcijo ali jih celo tožiš! To seveda pride v poštev, ko veš, da slabše kot je, ne more biti. In če te nekdo sili v odpoved, sigurno več ne more biti slabše!!

Kam pa pridemo, če se bomo vsi kar “usrali” vsakič, ko nam bo en zafrustriran šef zagrozil in zahteval, da moramo dati odpoved????? Odpoved je v teh težkih časih, ko ni služb, najbolj neumna poteza, ki jo lahko kot delavec sploh narediš! Če ne gre drugače, greš do zdravnika, poveš vse, kaj se dogaja (napišeš dnevnik, da kaj ne pozabiš), prosiš za napotnico za psihiatra… karkoli. In verjemite, nihče ne bo vedel, da ste šli k psihiatru, pa tudi v vašo zravstveno kartoteko nima prav noben vpogleda, ker so to strogo zaupni osebni podatki!!! Niti zdravnik, kjer boste morda kdaj opravljali zdravstveni pregled za novo službo, nima vpogleda in zato ne more nihče izvedeti, zakaj ste bili pri zdravniku in na bolniški. To govorim iz lastnih izkušenj, ker sem pred leti zbolela za depresijo in kartoteke iz psihiatrične ambulante niti moja osebna zdravnica ni nikoli videla. Tudi kasneje, ko sem osebni zdravnici povedala za to in je zapisala v kartoteko (zaradi zdravil), sem pred kratkim za novo službo brez problema opravila pregled, ker sploh nihče ni zahteval moje kartoteke (niti nima pravice po mojem). Pa to ne za kar eno levo službo, ampak službo v državni upravi! Tako da lahko z zagotovostjo trdim, da so zdravstvene zadeve strogo zaupna zadeva in se vam ni treba bati, kaj bo pisalo v kartoteki.

Pa še nekaj, če še slučajno kdo ne ve… delodajalec/šef svojega delavca sploh NIMA PRAVICE vprašati, zakaj je na bolniški. Če pa se ne želite zameriti radovednemu šefu, si lahko komot izmislite diagnozo. Mene je šefica nazadnje vprašala, kaj je diagnoza (napisala mi je v mail, ker se ni javila na tel. in sem ji napisala mail, da me še en dan ne bo na delo), pa ji sploh nisem odgovorila!!! Ker je njen problem, če je tako nerazgledana in neprofesionalna vodja, da ne pozna osnovnih pravil. Seveda je pa točno vedela, zakaj sem doma, ker me je tako ob živce spravila, da sem bila popolnoma na tleh. Tudi simptome sem ji po telefonu naštela in povedala za pomirjevala, da ji bo jasno, da gre za živce!

Tudi meni so nekateri svetovali, da naj se tiho umaknem in pozabim na krivice in svinjarije, ki so mi jih povzročili, ampak… Kam pa pridemo, če bomo kar vsi po vrsti tiho, ko ene ovce???