Skrajšani delovni čas

Po poteku porodniške razmišljam o tem, da bi se zaposlila s skrajšanim delovnim časom (delam v drž. upravi). Moje delovno mesto je tako, da zahteva veliko službenih potovanj v tujino.

Zanima me, ali me delodajalec sploh lahko napoti na službeno potovanje (daljše od npr. 8 ur), če izberem možnost skrajšanega delovnega časa. Če da, kje je pravna podlaga za to?

Je v praksi odklanjanje službenih poti zaradi skrajšanega delovnega časa sploh primerno (saj sama vem, da moje delovno mesto pač zahteva take poti)? Lahko pričakujem, da me bodo vseeno prosili, naj grem (in delam v tem primeru nadure)?

Zanima me tudi, ali lahko odklonim tako službeno pot zaradi razloga dojenja otroka po 1. letu starosti? Predvidevam, da z dojenjem še ne bom zaključila z nastopom v službo in me zanima ali lahko to navedem kot razlog, da ne želim na službeno pot? Tudi tu me zanima pravna podlaga, če sploh obstaja.

Hvala!

Čeprav kode za oblikovanje besedila niso prikazane, jih lahko vseeno uporabljate.

mene pa zanima kako ti tečejo leta, če delaš skrajšani delovni čas, ter kako je z dopustom? ali je tuti ta polovični ali kako? in koliko si moraš približno plačevati na mesec za tiste 4 ure ki ti ostanejo na dan? hvala za odgovor

ZDR sicer konkretno ne govori o službenih potovanjih in skrajšanem delovnem času zaradi starševstva oz. dojenju. Če imaš skrajšani delovni čas zaradi starševstva, ti delodajalec ne sme odrediti dela preko delovnega časa (nadure), dela neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti del. časa. Ker pišeš, da so službena potovanja daljša, se lahko “nasloniš” na prej napisani stavek. Zaradi dojenja imaš pravico do plačanega enournega odmora (vsak dan), v nekaterih podjetjih doječim materam omogočajo, da na ta račun domov odhajajo uro prej. Nikjer pa izrecno ne piše, da lahko odkloniš službeno potovanje na ta račun. Po mojem je najbolj na mestu, da se pogovoriš z delodajalcem in skupaj poiščeta optimalno rešitev.

Kar pa se tiče drugega vprašanja:

– država plača sorazmerne prispevke od minimalne plače. Če torej delaš polovični delovni čas, ti za polovico, ki ji plača delodajalec (polovica pogodbene bruto plače) pripadajo pravice sorazmerno s plačo, za drugo polovico pa samo do višine polovice minimalne plače. Konkretno se to npr. pozna pri izračunu za pokojnino, leta bodo sicer tekla normalno, a bo pokojnina na ta račun nižja (razen seveda v primeru, da je ženska prej prejemala minimalno plačo)

– dopust pripada enako kot če bi delala polni delavni čas (izraženo v dnevnih)

– finančno se polovični delovni čas pozna pri plači (prejemaš le polovično bruto plačo, neto je ponavadi malce višji od polovice neta, ker lahko padeš v nižji davčni razred), bolniški, pokojnini