moževa služba – je normalno

Doma je resen problem z moževo službo. Dela pri privatniku, je vodja oddelka. Uradno je njegovo delo – po kolektivni pogodbi osem ur. Vendar – delodajalec mu je zabičal, da MORA bit dosegljiv za firmo 24 ur, ima sicer službeni telefon ter avto, vendar – že tako dela po 12 ur na dan, kljub družini in malemu otroku, nalagajo mu vedno več dela, posledično se daljša delovni čas, plus še terensko skače okoli, praznikov ni, tudi ponoči je treba vskočit kdaj (troizmensko delo sicer v podjetju, katero ni njegova dolžnost, njegov oddelek dela samo dopoldan), v glavnem – sedaj jim bodo znižali še plače,… težave venomer. No, najhuje pa je, da so se sedaj začeli še klici ponoči na domač telefon. Pri dveh malih otrocih ponoči, še v tistem malo miru zvoni hišni telefon. Seveda istočasno tudi njegov službeni – da ga sigurno dobijo na enega. In to je pričelo razdirat zakon. Mož se boji, če se pritoži da izgubi službo, ampak – a smo mi kot družina res dolžni trpet? Si lahko delodajalec to privošči od zaposlenega – 24 urno dosegljivost, brez dodatne nagrade, še več, da še zniža plačo? Dela pa vedno več? Mož je psihično že dobro načet, saj se boji za službo, hkrati pa vidi, da je na udaru družina, ki bo tudi kmalu razpadla, kajti dovolj imam odpovedovanja na račun njegove službe. Pa še tisto malo kar je doma – obup, kajti če ne zvoni telefon da ga vsaj 10 ljudi nekaj vpraša se ubada z težavami, izboljšavami,…. Otroci in jaz pa ……..
Kaj storit? Menjava službe, vem ampak dandanes – težko, čeprav išče, ampak ne intenzivno, kajti sodelavci so mu všeč, delo ga veseli, za družino imam občutek pa ga skrbi samo takrat, ko jaz spustim plaz besed vanj, da tako ne gre več.

Dokler sam ne bo spoznal, da služba negativno vpliva na družino in doker sam ne bo razumel, da se mora nekaj spremeniti, če želi družino ohranit “zdravo”, ne bo nič bolje. Ko mu bo zares dovolj, bo že iskal in tudi našel kaj drugega, do takrat pa boste mogli z otroci potrpeti.

Sicer pa je ponavadi tako, da privatniki na vodilnih mestih zahtevajo celega človeka, ne glede na zapisana določila. Če ga to zares moti, naj poskusi postaviti mejo. Res je tudi to, da če delodajalec vidi, da je nekdo pripravljen delati, tudi preko polnega delovnega časa, da zaradi tega ne komplicira, bo seveda to izkoritil, zakaj pa ne, to mu samo manjša stroške, ker lahko en delavec opravi delo dveh.

Sam se mora postaviti zase, saj namesto njega to ne bo naredil nihče, delodajalec pa bo to očitno izkoriščal, kolikor se bo dalo.

Srečno.