nujno

Spoštovani! Vem, da morda ne pišem čisto na pravi naslov vendar verjetno tu veste odgovor zato lepo prosim za čisto kratek odgovor.
Dr. tožilstvo mi je naložilo za moje razmere ogromno globo naj jo plačam dobrodelnemu društvu za moj prometni prekršek, katerega posledica je bila hujša telesma poškodba. Ko plačam, bo kazen. pregon opuščen.
Kaj se bo zgodilo, če do določenega datuma ne uspem plačati tega zneska? kako bo ukrepalo Državno tožilstvo?
Najlepša hvala
Brigita.

Nisem še slišal za tako trgovino da potem ko bi ti plačala,bi ti bil kaz. pregon opuščen?!
Bolj verjetno je, da je bil kaz. pregon že ustavljen, ti pa moraš poravnat ta znesek. Če ga ne boš poravnala te bodo terjali za ta znesek dokler ne plačaš. Tu pa veš, čaka te živčna vojna, priporočena pošiljke, rubež, v skrajnem primeru uklonilni zapor.

Koliko si pa dobila za plačat za povzročitev te poškodbe? Namreč kolega je bil prav tako povzrožitelj v podobni nesreči kjer sta bila dva poškodovana z lažjimi tel. poškodbami pa ni nič takega dobil, samo kazen.

Ja, bila je težja poškodba, ko se je z mopedom zaletel v zadnji del mojega avta – jaz sem se poskusila izogniti pa mi ni uspelo, saj me fant ni videl. Padel je in si zlomil eno koščico v zapestju. Zelo mi je bilo grozno, saj vem da to ni kar tako in sem bila vesela da ni še kaj več. Plačati moram 450 eur. Glede na to, da mož v s.p. ni že dplgo pametno zaslužil jaz pa z minimalno plačo, komaj shajamo.
Bojim se samo, če mi ne bo uspel plačati, da ne bi kar po mene pršli.

Po mojem je najbolje, da na državnega tožilca nasloviš prošnjo, da ti podaljša rok za plačilo, ali pa da ti zaradi slabega premoženjskega stanja namesto plačila določi opravo kakšnega splošno koristnega dela. Državni tožilec to možnost ima, in če mu lepo razložiš, ne vidim razloga zakaj se ne bi dalo dogovorit.

Če pa tega ne narediš in ne plačaš, lahko proti tebi sproži kazenski postopek. V tem primeru te čaka obravnava pred sodiščem, verjetno neka denarna kazen in stroški postopka, če si dejansko kriva. Vsekakor je plačilo 450 EUR cenejša varianta, razen če misliš, da se lahko izogneš obsodbi. (To bi moral pa kaj več vedeti o primeru, da bi ti lahko svetoval)

Na tvojem mestu bi jaz državnemu tožilcu napisal prijazno pisemce in predlagal kakšno rešitev, potem pa se glede na njegovo reakcijo odločil kako in kaj naprej.

Spodaj sem prilepil člen Zakona o kazenskem postopku, v katerem je napisano, da se tožilci tako trgovino lahko gredo, pod tem pa Splošna navodila, v katerih piše, da ti lahko namesto plačila določi družbeno koristno delo. Upam, da bo kaj pomagalo. 🙂

Evo, Zakon o kazenskem postopku

162. člen

(1) Državni tožilec sme s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski
pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen
ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka
tega člena, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih
državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se
zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Te
naloge so lahko:

1) odprava ali poravnava škode;

2) plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v
dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih
dejanj;

3) oprava kakšnega splošno koristnega dela;

4) poravnava preživninske obveznosti.

(2) Zaradi posebnih okoliščin je dopustno odložiti kazenski
pregon tudi za kazniva dejanja omogočanja uživanja prepovedanih
drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187.
člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena,
zatajitve po četrtem odstavku 208. člena, izsiljevanja po prvem
in drugem odstavku 213. člena, poškodovanja tuje stvari po drugem
odstavku 220. člena, poslovne goljufije po prvem odstavku 228.
člena, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po
prvem odstavku 209. člena in izdaje nekritega čeka in zlorabe
bančne ali kreditne kartice po prvem in drugem odstavku 246.
člena Kazenskega zakonika; če je ovadba podana zoper mladoletnika
pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem
zakoniku predpisana kazen zapora do petih let.

(3) Če državni tožilec določi nalogo odprave škode iz 1. točke
ali nalogo iz 3. točke prvega odstavka tega člena, izvajanje
dela pripravijo in vodijo centri za socialno delo ob sodelovanju
državnega tožilca.

(4) Če osumljenec v roku, ki ne sme biti daljši od šest mesecev,
za nalogo iz četrte točke pa ne daljši od enega leta, izpolni
nalogo, se ovadba zavrže.

(5) V primeru zavrženja ovadbe iz prejšnjega odstavka
oškodovancu ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka
60. člena tega zakona. O izgubi teh pravic mora državni tožilec
poučiti oškodovanca, preden da ta soglasje po prvem odstavku tega
člena.

(6) S splošnimi navodili, ki jih izda generalni državni
tožilec, se podrobneje opredelijo posebne okoliščine, ki
vplivajo na odločitev državnega tožilca o odložitvi kazenskega
pregona.

Pa še Splošna navodila

4. člen

Kriteriji in podlage za določitev nalog

– opravičilo oškodovancu (zlasti mladoletnih storilcev) je
mogoče upoštevati kot odpravo moralne škode;

– dopustna je kumulacija nalog iz 1. in 2. točke prvega odstavka
162. člena ZKP v primeru, ko je dejanje storjeno iz
koristoljubnosti ali naklepno;

– za določitev plačila (v spodaj določenih omejitvah) je
upoštevno premoženjsko stanje osumljenca glede na socialne
razmere v regiji;

– če je osumljenec brezposeln ali nima sredstev za poravnavo
škode oziroma plačilo prispevka, se mu naloži naloga iz 3. točke
prvega odstavka 162. člena ZKP;

– ob pristanku oškodovanca je mogoče naložiti odpravo škode v
obliki dela v korist oškodovanca;

– soglasje oškodovanca je pogoj le za izvedbo postopka o
odloženem pregonu, ne pa tudi za določitev konkretne naloge;

– pri določanju naloge državni tožilec lahko upošteva predlog
oškodovanca glede načina odprave škode in višine odškodnine ter
pravila odškodninskega prava;

– če državni tožilec meni, da podatki o premoženjskem stanju v
ovadbi niso popolni ali resnični, jih lahko pridobi sam v skladu
z 12. členom Zakona o državnem tožilstvu.