Nasvet

Sem redno zaposlen na delovnem mestu s 7 stopnjo izobrazbe.
Name so začeli izvajati psihični pritisk, da me ne morejo več plačevat. Tudi opazka na moje samsko življenje je padla. Nekako počasi se vse skupaj stopnjuje vendar rešitve ne najdem.
Ali naj sam dam odpoved ali je bolje, da počakam na predlog direktorja?
Druge službe nimam in tudi vprašanje je, če jo bom dobil.
Punce tudi nimam, tako da bi potencialno lahko prijavil otroka najmanj čez devet mesecev…

na vse te opazke probaj čim bolj diplomatsko odgovarjati in jih preslišati. zakon ti tukaj po moje ne more kaj dosti pomagati, razen, če dokažeš, da gre za mobing, ki pa mora trajati vsaj pol leta itd.itd.

če te odpustijo in imaš pogodbo za nedoločen čas, pa morajo navesti razloge za prekinitev delovnega razmerja. imajo dve možnosti: ali si tehnološki višek (v tem primeru na tvoje del.mesto potem namesto tebe en lep čas ne smejo nikogar zaposliti – mislim, da dve leti) ali pa te odpustijo po tvoji krivdi, ki jo pa morajo dokazati.

dokler te še niso odpustili, se ne sikiraj in delaj svoje kot da nič ni.

kaj pa ima otrok veze s službo in pritiskom oziroma s tem, da pravijo, da te ne morejo plačevati?

Ok, bom še naprej hodil v službo in čim bolje opravljal svoje delo.

Drugače sem bral pogodbo o zaposlitvi in tam je navedeno precej kriterijev po katerem se določa presežne delavce. To so delovna uspešnost, delovna leta, število nepreskrbljenih otrok itd…

Ti lepo naredi svoje, na druge pa se ne oziraj. Vem, da je to zeloooo težko, še predobro to vem. Ampak če maš pogodbo za nedoločen čas, pač vsak dan sproti oddelaj svoje po najboljših močeh in čao. Če te bodo odpustili, pa se boš takrat imel čas sikirati kako naprej. Ker si sigurno v tej firmi dlje kot eno leto, ti prve tri mesece na zavodu za zaposlovanje pripada 70% nadomestilo plače, v tem času te načeloma tudi pustijo pri miru in maš čas iskat novo službo.
Ampak kot sem že rekla, bodo na firmi morali prekleto dobro dokazati, da na tvojem mestu ne potrebujejo nikogar oz. da ti tega dela ne opravljaš dovolj dobro. Vprašanje, če imajo dovolj argumentov za eno ali drugo… To veš ti sam najbolje.

Ne dajaj sam odpovedi. Če ti dajo oni odpoved, greš vsaj na Zavod lahko, da ti dajo kaj financ. Če daš sam odpoved, pa ne moreš nič uveljavljati.

Tvoja samskost pa nima delodajalca kaj za brigat! In takšni razlogi niso povod, da te pač ne morejo plačevat, ker sam sebe samo preživljaš. Mislm!

Ko še delaš tu, kjer si, išči vmes novo službo. V prejšnji službi, bi me babnce tud v žlici utopile, če bi mogle, pa sem lepo po razpisu našla novo službo in šla drugam, kjer sicer ni idealno, ampak definitivno so odnosi boljši. Tako da kar vztrajno imej učke na pecljih glede nove službe.

sej pa nikjer ni napisal, da bi sam dal odpoved…

Hvala za mnenja in nasvete.

Lep dan še naprej.

Pvi post:
“Ali naj sam dam odpoved ali je bolje, da počakam na predlog direktorja?”

pardon, spregledala…

ma ja, itak da je neumno dati sam odpoved, dokler ne najdeš druge službe. treba najti nekaj temu primernega kar že imaš ali pa boljše, potem pa greš.

44. člen Zakona o delovnih razmerjih

Delodajalec mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.

Če se ti zdi, da je ta dolžnost opuščena, lahko pisno zahtevaš, da se kršitve odpravijo. Če se ne odpravijo, lahko zahtevaš sodno varstvo in odškodnino.

Andrej

žalostno je, da delavci boljše poznajo vse te zakone o delovnih razmerjih, delodajalci in nadrejeni pa so v temi – dobesedno!

Kaj pa vem če je temu res tako. Po mojem prav dobro vedo, samo je lažje reči da nečesa ne veš, kot pa da veš, pa namenoma ravnaš drugače. Pa naj delavec dokazuje da v zakonu res tako piše…

Sej vem, večina jih verjetno pozna zakone, ampak še vedno pa se najde kak talent, ki nima pojma, verjemi. Meni je moja nadrejena priznala, da se za to nikoli ni zanimala in res ne ve kako in kaj… no, sicer itak ima pod sabo samo dva delavca, ampak zanimivo je, da ona nikoli ne dela tako kot midva…njej nikoli niso pravice kršene.