12 urni delovnik in trije otroci!
Ne vem, zakaj bi število otrok vplivalo na to, koliko ur bo delal tvoj mož ali ti?! Ko podpišeš pogodbo, je itak jasno napisano, koliko časa obsega tvoj delovnik. In tukaj nima veze, ali imaš 16 otrok ali nobenega. Sori, ampak zakaj bi bilo pri tvojem možu kaj drugače kot pri njegovem sodelavcu, ki npr. nima nobenega otroka?! Ne štekam te povezave, res ne.
V Sloveniji velja 40 urni tedenski delovnik.
Kako se ure razporedijo preko tedna, je zapisano v pogodbi.
Vsak dan 12 ur – 5 dni v tednu: delodajalec krši zakon o delovnih razmerjih in to je že izkoriščanje.
Seveda ne velja v primeru, da gre za začasno podaljšanje delovnika zaradi povečanega obsega del, ki pa ne bo trajalo v nedogled.
Pa še to se mi zdi, da je regulirano.
Na tvojem mestu bi poklicala kar na Zavod za zaposlovanje in jih vprašala, na koga se lahko obrnem, da bi dobila natančnejše informacije.
No, meni pa je nekoliko sumljiv vsakodnevni dvanajsturni delavnik, razen če gre za izrazito sezonsko delo in bo s tem “nabral” ure za dneve, ko bo doma. Kolikor pa mi je znano, je za toliko daljši delavnik potrebna posebna pogodba, če je drugače v panogi običajen osemurni delovni čas.
Seveda pa je ogromno poklicev, kjer se občasno dela po dvanajst ur in več. Dežurni gasilci, zdravniki, medicinske sestre, gradbinci, delo na cestah, kmetijski proizvajalci, trgovci ob inventurah …, a to moraš vzeti v zakup, ko se odločaš za poklic.
Pravno je zaščitena mamica z otrokom do treh let, kolikor vem in lahko dela nadure le s soglasjem …
Kaj misliš s tem 12-urnim delavnikom?
Da vsak dan dela 12 ur? To ni dovoljeno, ker to pomeni 60 ur tedensko oz. 240-280 mesečno. Po zakonu lahko dela 174 rednih ur mesečno + 20 nadur. Ostalo so kršitve, ki jih lahko prijaviš na delovno inšpekcijo.
Izjema pa so določene sezonske službe (npr gradbeništvo), kjer je normalno, da delajo poleti več, pozimi pa skoraj nič.
Če pa ima 12-urne izmene in tako oddela svoji 40 tedenskih ur, pa to ni sporno. Nekatere službe so pač takšne, da so 12-urne izmene edine možne ali vsaj veliko bolj praktične.
Število otrok pa nima nobene zveze s tem, kako naj delodajalec razporedi delavca. To morata urediti vidva z možem. Noben zakon ne predpisuje posebnih pravic pri zaposlovanju staršem z več kot dvema otrokoma.
Seveda piše:) v ZDR:
142. člen
(polni delovni čas)
(1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden.
(2) Z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
(3) Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali s kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden.
(4) Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur na teden.
143. člen
(nadurno delo)
(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
– v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
– če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
– če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa
– in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo po prejšnjem odstavku odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
145. člen
(prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa)
(1) Nadurno delo po 143. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
(2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 143. in 144. členu tega zakona:
– delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (190. člen),
– starejšemu delavcu (203. člen),
– delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
– delavcu, kateremu bi se na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje,
– delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s 142. členom tega zakona,
– delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.
147. člen
(razporejanje delovnega časa)
(1) Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
(2) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu.
(3) Delodajalec mora v pisni obliki obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa posameznega delavca oziroma tri dni pred razporeditvijo delovnega časa več kot deset delavcev.
(4) Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.
(5) Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
(6) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
(7) Določba 145. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.
148. člen
(preračun delovnega časa)
(1) Delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.
(2) Po prejšnjem odstavku izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.
Barca je pozabila prilepiti 190. člen:
190. člen
(varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom)
(1) Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
(2) Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
(3) Enemu od delavcev-staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
hvala vsem, ki ste mi pomagali, saj ne, da bi hotela kakšne privilegije, na živce pa mi gre to izkoriščanje, saj so v moževi službi pred časom odpustili vse pogodbene in nekaj tudi za nedoločen čas, sedaj pa kao “nujno delo”, za katero se je izkazalo da to ni to in morajo preostali delati 12-12, dve izmeni, eni od 6.-18., eni od 18.-6. Delodajalec pa je pred časom izkoristil dobroto države in prijavil skrajšani delovnik 36- urni, ker ni dela.
Arabina – zate: dela v kovinarsko-strojni stroki.
do treh let velja za oba. potem pa je malo drugače. beri 190. člen:
190. člen
(varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom)
(1) Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
(3) Enemu od delavcev-staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
Delovni čas 36 ur se sicer po ZDR še vedno šteje za poln delovni čas.
Če pa se je delodajalec prijavil v program delnega subvencioniranja polnega delovnega časa, pa NE SME odrejati nobenih nadur.
http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/ZaDelodajalce/DelnoSubvencioniranjeDelCasa/VprasanjaOdgovori.htm
31. Ali določilo o nedopustnem odrejanju nadur velja le za čas prejemanja subvencije ali za celotno poslovno leto in za vse delavce ali le tiste, vključene v ukrep?
Subvencija se delodajalcu dodeli, med drugim, pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadur delavcem (vsem delavcem, ne le tistim, vključenim v ukrep).
Forum je zaprt za komentiranje.