teoretično vprašanje
S prijatelji pametujemo, pa v bistvu nihče ne ve:
Kaj bi se zgodilo, če delavec, ki je 20 let zaposlen v isti firmi, ne bi podpisal aneksa k pogodbi za 36 – urni delavnik in 10% znižanje plače?
Če bi ga odpustili – kakšen bi bil razlog, krivdno ali poslovno? Če bi ostal v podjetju, kako bi delal oz. kako bi bil plačan, glede na to, da pogodbe ne bi podpisal?
Hvala!
Hja… Zanimivo vprašanje. Se strinjam, da nekako ne more biti obvezno podpisovati anekse. Vendar svoboda ugovora predstavlja tudi svobodo drugega do izvajanja posledičnih dejanj.
Se mi pa poraja še eno vprašanje: kaj pa če bi delojemalci nastopali kot s.p.-ji? Sami postavljali (tržno) ceno za opravljen delo in v skladu z lastno izbiro prehajali k različnim naročnikom.
Na ta način se mi zdi, da bi se zadeve kmau kristalizirale. Naročniki (sedanji delodajalci) bi se znašli v poziciji, ko bi morali za kakovostno delo ustrezno plačati, medtem, ko bi ponudniki dela (sedaj zaposlenci) morali svoje delo nadvse kakovostno opravljati, saj bi sicer lahko v vsakem trenutku ostali brez naročil.
Zdi se mi, da bi čista konkurenca na trgu dela koristila vsem. Zagotavljala bi t.i. fleksibilnost in pošteno (tržno) ceno dela. Obenem pa bi vplivala na kakovost servisnih storitev, saj bi sedanji delavec prosto razpolagal z BRUTO prihodkom, s katerim bi svobodno razpolagal, kar bi pomenilo tudi večjo fleksibilnost na področju ponudnikov storitev sociale (zdravstva, pokojninskih skladov, ipd.)…
Uf, malo sem zašel… Trenutno je stanje takšno, da bo delavec povečini potegnil “kratko”. V omenjenem primeru bo verjetno v primeru zavrnitve podpisa kmalu iz tega ali onega razloga ostal brez službe. Ob vsej teoriji, je realnost pač takšna.
Hja, s kolegi smo naredili firmo, ki deluje ravno na povedanem principu in kar deluje. Sicer je bilo na začetku precej “na knap” in so nas težile likvidnostne težave, ampak kmalu smo nabrali zadostno število naročnikov za pokritje obratovalnih stroškov.
Koncept smo zastavili nekako tako: različni kadri s področja IT smo se združili – vendar smo pravnoformalno vsi samostojni. Krovna firma je d.o.o., ki dejansko posluje z naročniki in pokriva tudi vso “logistiko”, ki jo vodi ena operaterka (zaposlena – režija).
Ostali smo “operativci” in (razen mene, ki sem pravni lastnik d.o.o.), so vsi ostali s.p.-ji (ki so podizvajalci d.o.o.-ja). Krovna firma (d.o.o.) tako navzven nastopa kot “informacijski center”, ki lahko zadosti praviloma vsem potrebam neke slovenske firme, ki nima lastnega oddelka za informatiko (servis, vzdrževanje, načrtovanje, razvoj, implementacija in nabava za potrebe IT).
Če se komu zdi “premalo denarja” pa lahko na področju “končnih kupcev” ali manjših naročnikov brez slabe vesti “zasluži razliko”. Smo torej homogena in “ohlapno” povezana ekipa posameznikov, ki je ravno zaradi ohlapnosti zelo fleksibilna.
Pa lep dan želim.
Forum je zaprt za komentiranje.