Izmensko delo

Sprašujem vse, ki delate na izmene, kako se spopadate s slabo vestjo, ker ne morete toliko časa preživeti s svojim otrokom? Moj poklic je pač tak, da je povezan s proizvodnjo, imam dokončan faks, na začetku sem bila sprejeta na delovno mesto od 7-15 ure, vendar po raznih reorganizacijah, menjavah šefov…..manjševanju št. ljudi, sem pristala na 3 izmenskem delu. Tega se ne sramujem, ok, ne rečem, da mi včasih ni naporno, ampak delo imam, mož pa ne zasluži tako bajno, da bi jaz lahko igrala gospodinjo doma, tega si tudi ne želim. Imava 3 letno hči, in danes imam spet tako slabo vest, kar na jok mi gre, ker ta teden delam popoldne, cel teden ne bo imela od mene nič…vidiva se zjutraj, ko pridem že spi….
…poleg tega pa, mož si želi še enega otroka, jaz pa razmišljam, zakaj še enega, če še za enega ni časa?

otroci to sprejemajo kot nekaj običajnega. ja lahko se ti zgodi da bo otrok kdaj vpršaal: zakaj greš ti v službo ko so druge mamice doma?, to se je meni ko sem šla v nočno, nekje pri tej starosti. ampak to prerastejo in se navadijo. slabe vesti ne rabiš imet, oprej bi jo imela če bi bila brez zaposlitev in otroku zaardi tega ne bi mogla privoščit tega kar rabi in jasno tudi kaka posebna želja se tako lahko uresniči.

kakšno je tvoje delo sicer ne vem, sama delam kot večina ostalih v zdravstvu, petek in svetek v treh izmenah, kot se reče, pa gre.

prej ko sprejmeš ti tak način življenja lažje bo tebi in tvoji družini. ker če tega ne boš sprejela kot trentuno najboljšo opcijo, boš vedno slabe volje. saj zraven pa iščeš bolj ugodno zaposlitev, z boljšimi pogoji.

Jaz se ne strinjam, da otroci tako normalno to sprejemajo. Ali – ne vsi.

Sem otrok staršev, ki so delali izmensko delo, oz. oče je vozil in ga ni bilo tudi po 16 ur skupaj. Mama pa zjutraj in popoldne, popoldanska izmena je trajala od 14. do 22. ure.
Jaz sem včasih tako jokala v vrtcu in doma, ker ju ni bilo, da sem od joka bruhala.

In zdaj sem v taki situaciji. Slabe vesti nimam, ker moram v službo. Sem pa zelo žalostna.

Za tak poklic sem se odločila in tako tudi sprejemam življenje. Prav tako moja družina.

Se ne obremenjujem s tem. Je pa kak dan med tednom luštno biti doma in se crkljati ali potepati.

Takšno delo pač imaš, poišči pluse v njem. Ko si popoldanska jo lahko pozneje pelješ v vrtec pa imata zjutraj kakšno urco crkljanja v postelji. Ko je otrok bolan se lahko z možem zamenjata. Veliko nas je takšnih, ki ne moremo na bolniško in iščemo varstvo. Imaš proste dopoldneve in v miru opraviš gospodinjska opravila (nakupi, generalna čiščenja, likanje). In seveda kot je že ena napisala privošči si kakšen fraj dopoldan za crkljanje in boš bolj zadovoljna mama. Jaz iščem kakšne luknje za obisk pri frizerki, kozmetičarki itd.