kako te delodajalec lahko kaznuje, če…

Zanima me kako te lahko delodajalec (način) “kaznuje” če mu recim rečeš da te naslednji dan ne bo v službo , ker nam ni dal plače. Mislim da denar v firmi je, čeprav nas direktor prepričuje da denarja za plače ni.

Torej kaj nam lahko naredi.

Odvisno od delodajalca in odvisno, koliko časa se to pojavlja. Če se to dogaja vsak mesec, potem greš lahko na sindikat in poveš ,da se dogajajo nepravilnosti. Če pa se je to zgodilo prvič in traja en dan, potem se jaz ne bi toliko sekirala. In nekateri delodajalci ti lepo rečejo, da ti potem sploh ni treba več priti, da bodo našli že drugega delavca.

toygirl, tvoj odgovor mi je precej nejasen. ..če se je zgodilo prvič in traja en dan -kaj si mislila s tem?

Si mislila, če nas en dan ni v službo, ali kaj?

Ja delodajalec seveda lahko reče da nas ne rabi, in naj ne hodimo več v službo, samo tako enostavno pa to spet ni. Kdo pa bo naučil te ljudi ki naj bi prišli namesto nas, pa mi imamo vsi pogodbe za nedoločen čas.

V bistvu me precej bolj zanima iz pravnega vidika kaj nam lahko naredi. Čisto konkretno.

Ja, mislila sem, da če je to prvič, da zamuja s plačo in če zamuja z izplačilom le en dan ali se to vleče že kar nekaj časa?

Ja, ne more biti tako enostavno, da bi vas kar odpustil. Hm, nisem pravnica, tako da ne poznam ravno dobro delovnega prava. Samo kazni morajo biti tudi za delodajalce, mar ne?

ne toygirl to se ni zgodilo samo enkrat to se dogaja že dalj časa, pa tudi ne za en dan ampak včasih za 10 dni včasih za 20, kakor kdaj

Zakon o delovnih razmerjih je zelo koristno branje:

111. člen

(razlogi na strani delavca)

(1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
– če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
– če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
– če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
– če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela,
– če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
– če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
(2) V primeru iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

112. člen

(razlogi na strani delodajalca)

(1) Delavec lahko v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
– mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
– mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
– delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
– ga je delodajalec žalil ali se nasilno vedel do njega ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja s strani drugih delavcev,
– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol,
– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem v skladu s 45. členom tega zakona.
(2) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.