Kako ste dobili službo v javni upravi?

Me zanima, če mam sploh kaj možnosti al se stvari dogajajo samo preko vez in poznanstev (kot povsod). Delam v gospodarstvu (podjetje – tajništvo) že 6 let. Pred kratkim sem diplomirala na FDV politologija – apju, zdaj pa bi pač počasi začela razmišljat o drugi službi. Še najraje bi delala v javni upravi, ker sem se pač za to šolala, sam verjetno nimam veliko šans, ane?
Malo me zanimajo vaše izkušnje, če jih ma kdo?

LP

V JU je en sam kaos in me tja več ne vleče preveč v zaposlitev…. Tudi plače so revne…..

Nisi napisala svojih mer, kar je pomembnejši podatek za zaposlitev v javni upravi.

jaz sem se zaposlila na enem od ministrstev pred 9 leti. povsem mimo vez in poznanstev-tako da ja, je mogoče! razpis, prijava, veliko kandidatov, no izbrali so mene:) res pa da je danes precej bolj kompliciran sistem-razpisov, mislim.

po vseh teh letih ti lahko povem nekaj:
– obogatela ne boš. plače za tvojo stopnjo, pa da te imenujejo recimo po pripravništvu v začeten naziv svetovalke 3, ne vem če dosegajo povprečno slovensko. ali pa komaj tam nekje. je pa redna.
– velika socialna varnost (kar prevaga pri meni) – nobenega teženja zaradi bolniških, porodniških ipd. zame je to ogromno. če ne največ, trenutno, ko imam majhne otroke.
– pozabi na tisto, kako se v JU nič ne dela. jaz vsakega povabim samo za en mesec k meni. vsak evro še kako zaslužim.

ipd ipd.

pred osmimi leti, preko razpisa…nobenega VIP-a…..plače so res boge….

ne čakaj na razpise, pošiljaj ponudbe. velikokrat je ponudba odločilna še pred razpisom. pa za to ne rabiš VIP.

Imela sem štipendijo od MF in sem se tako zaposlila v JU.

Pa misliš, da je možno dobit službo v JU brez razpisa?

saj veš za tisto 50% razpisanih mest je zasedenih ob razpisu, naslednjih 25% pa z dnem ko gre razpis v javnost.

Po moje še več kot 50%. Pred leti se je v DU na veliko zaposlovalo in se je dalo dobiti, zdaj pa imajo prepoved zaposlovanja oz. morajo celo zmanjšati število zaposlenih je pa seveda toliko težje.

Brez kakršnikoli vez. Zdaj pa iščem kaj drugega, saj so plače precej nižje kot v katerikoli privat firmi, kar sem jih dala skozi;((( Da ne govorim o tem, da delam za štiri, pa čeprav se tako rado razglaša, kako v JU nihče ne dela. Bi šla na tisti konec vsaj za dan ali dva.

Pred že kar nekaj leti preko razpisa, testiranja, razgovorov. Pri nas bi težko rekla, da zaposlujejo preko vez, niti ne, no (razen vedno bolj proti vrhu, tam pa je štala…)
Pravzaprav je zaposlovanje zelo omejeno zaradi prepovedi. Danes zato JU kandidira za javna dela, usposabljanja itd.. potem so tu še nadomeščanja porodniških, pa odhodi po nekaj letih, ko marsikomu poči zaradi kakšnih starih ali nastavljenih šefov, ki zaradi svoje nesposobnosti frustrirajo in onemogočajo dober proces. Pri nas se ob razpisu kar preverijo že prejete zanimive ponudbe na slepo, kolikor vem, tako, da kar navali.

Plače so res bolj uboge. Bolniško si privoščiš ja ali ne. Odvisno kolikor si karakter in kakšno imaš okolje. Socialna varnost mogoče je, vendar je to le relativno. Jaz še ostajam, malo me držijo majhni otroci in temu primerno neprimerem čas menjave, pojav Viranta, ki stvari le malo spreminja. Dela je dosti, večajo se možnosti udeležbe pri projektih tudi za nižje profile, torej tiste, ki delajo neposredno z uporabniki.

Dobila pred cca 7 leti brez kakršnihkoli vez, plača bolj slaba, bilo ogrooomnooo prijav (več kot 300), pa sem bila izbrana.

Se da, seveda, je pa res, da to ni več tako kot mislijo nekateri, da se nič ne dela. Tudi na bolniško ni povsod enostavno it, vsaj pri nas ne.

Pred leti, sem se javila tja na študenstsko delo za čas bolniške odsotnosti ene od zaposlenih. Po določenem času so to žensko premestili na drugo delovno mesto, meni pa ponudili pripravništvo. Po opravljeni pripravniški dobi, sem opravila še strokovni izpit za javno upravo in ostala. Mi je bilo pa čist mimo, ko sem tiste dni, ko sem imela pogodbo za nedoločen čas že takorekoč v žepu šla mimo kadrovske in videla koliko ljudi je prišlo na razgovor za to moje delovno mesto. Vsem so dajali neko lažno upanje, služba pa je bila že moja!
Nekaj let po tem so skenslali vse študente in niso več zaposlovali novih kadrov (v praksi seveda to ni bilo čisto tako). Vendar so res redko vzeli kakšnega novega, raje so nam naložili več dela. Pa se nismo pritoževali, saj smo bili takrat precej na udaru!
Plače pa niso ravo bogve kaj. Odvisno seveda kakšna je tvoja izobrazba.

A mogoče veš, zakaj si bla izbrana? Mislim, po čem si izstopala. Kaj je najbolj pomembno, da narediš vtis?

LP

Po mojem predvsem ljudje hodijo na razgovore preveč obremenjeni s tem, kaj bodo tam povedali.
Na razgovoru bodite čimbolj naravni, sproščeni (vem, lahko je govorit) in NIKAR ne lažite, da nekaj znate, če ne znate. To se hitro odkrije. Veliko bolje je, da si takšen kot si, da se ne predstavljaš v drugi luči. Verjemite, da marsikdo to zeloo začuti. Sama sem bila pred to službo na veliko razgovorih in skoraj povsod sem prišla v ožji izbor, poleg te službe, ki sem jo dobila tu pri nas v službi, sem dobila še 2 ponudbi, pa ne morem ravno reči, da sem nek hud strokovnjak za svoje področje. Po mojem je pretehtala predvsem neka sproščenost, iskrenost, in ne-nakladanje, kot smo ga deležni včasih tudi pri nas, ko sprejemamo prošnje novih kandidatov za naša nova delovna mesta. Ko bi vi vedeli, kaj vse ljudje napišejo v prošnje!!??

Tule dostikrat zasledim vprašanje, kaj naj napišem v prošnjo za delo. Po mojem ni recept za vse enak, zato je to ravno tako, kot bi spraševali, kako in koliko naj začinim neko jed. Nekomu paše tako, drugemu drugače, torej vsaj po mojih izkušnjah ni recept za vse enak. Ne more nekdo napisati v prošnjo, da v prostem času veliko bere, se ukvarja s športom, ima pa 100 kg in poslal je življenjepis s čisto preveč pravopisnimi napakami.
Bodite naravni, to je moj največji nasvet.

Tudi jaz sem imela štipendijo Vlade RS. Sedaj sem v JU že 13 let. S plačnim količnikom in tudi nazivom sem prilezla že kar visoko, vendar se popolnoma strinjam z Nelido – plače so boge. Da imaš kolikor toliko solidno neto plačo (cca 1.200 EUR brez malice in prevoza) moraš imeti že kar visok količnik.