prevajalci – stroški

Bliža se konec leta in delajo se bilance. Imam popoldanski sp za prevajanje in ker delam precej imam seveda tudi dober rezultat – žal pa praktično nikakršnih stroškov, ker je delo povsem intelektualno pač ne zahteva nabav materiala, tudi poslovnih prostorov nimam, ker delam od doma, vozim se ne veliko, ker vse uredim preko maila. Računovodkinja mi je sicer svetovala naj napišem kakšne potne stroške in dnevnice, ampak še vedno je dobiček precejšen. Kako ga znižujete prevajalci? Kaj lahko dodam med stroške (pa tega trenutno ne vidim?). Seveda ne nameravam ravno na veliko goljufati, ampak ogromnih akontacij dohodnine, ki jih bom konec leta dobila večinoma vrnjene, pa mi tudi ni za plačevati.

Ne me basat, da lahko kar nekaj prikazuješ (potne stroške, dnevnice….) delaš pa od doma!!! In to naj bi ti svetovala računovodkinja???

Koliko pa kasiraš za uro prevajanja? Je dovolj okoli 100 eur? Odvisno tudi od jezika, ki ga prevajaš. In od zahtevnosti teksta, ali si sodna zapriseženka………specialist/ka za določene strokovne debate………

Urna postavka……..in (morebitni) ostali stroški. Jasno?

Med stroške daš stroške stanovanja v določenem deležu, stroške telefona, interneta. Četudi delaš doma, je to namreč tvoj poslovni prostor.

STROŠKI: preden se razpočiš od besa: ja, čeprav delaš od doma imaš kdaj kakšen sestanek, ker imaš stranke s katerimi se moraš marsikaj dogovoriti, ampak kot sem napisala, tega ni veliko. In ja, za sestanke, na katere se pelješ, kdaj tudi preko mejo v drugo državo, je upravičeni strošek dnevnica in kilometrina.

No, nisem bila jaz huda 🙂 Sem tudi jaz prevajalka, sicer full time, ampak tudi jaz tako nabiram stroške. Normalno, da si boš pisala potne stroške, zakaj pa ne. Ostalega pa tudi jaz nimam, neke reprezentance in podobnih stvari ne koristim (potne pa definitivno :))

Tebi se pa vidi, da nimaš pojma od pojma 🙂 100 eur na uro? Glede na to, da so tarife za stran prevoda tam okrog 10-15€, bi moral po tvoje prevajalec prevesti na uro tam okrog 6-10 strani. Jao, in s takimi se moramo potem prevajalci prerekati o postavkah :)))

In kaj si hotela sploh povedati? Da so prikazani stroški odvisni od jezika, ki ga prevajaš, in od zahtevnosti teksta? In ja, zakaj bi pa ravno tisti, ki opravljajo intelektualne storitve, morali vse do zadnjega plačati, medtem ko lahko obrtniki, frizerji in podobno hudo frizirajo bilanco?? S tem da prej omenjena postavka za prevajanje niti pod razno ni primerljiva s frizersko ali elektroinštalatersko!

@toska: Po mojih izkušnjah res večji delež prikazanih stroškov prinese kilometrina. Če je izstavljen račun, si lahko brez slabe vesti napišeš nekaj službenih poti do sedeža naročnika. Lahko daš še ves pisarniški in potrošni material (papir, znamke, kartuše, kabli ipd.), pohištvo, knjige, račun za telefon, računalnike in druge naprave (printer, ruter) – se pravi tisto, kar itak kupiš, pa čeprav ni izključno namenjeno delu. Saj verjetno to že vse veš. Aja, in pa določen % od računov za elektriko, vodo, ogrevanje (recimo jaz imam 15 m2 veliko pisarno, kar je recimo 10% stanovanja. Pri meni vse, kar sem naštela, funkcionira.

Pri intelektualnih storitvah res ni veliko stroškov. Zato velja razmisliti ali je bolje ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov, ki so 25% prihodkov (dohodkov). Pogoj za normirane stroške pa je:da prihodki v zadnjih zaporednih 12 mesecih ne presegajo 42.000€ in da ne zaposluje delavcev.
Za letos se ne da nič narediti, za naslednje leto pa lahko zahtevaš spremembo ugotavljanja davčne osnove in daš vlogo do 30.11. na davčni organ.
Ker praviš, da imaš računovodstvo, naj ti oni naredijo izračun in boš videla kaj se ti bolj splača.

Ali lahko dam v stroške tudi sorazmerni del stanovanjskih stroškov (elektrika, voda, …..), čeprav nisem lastnica stanovanja (pač pa je lastnica moja mati, stanovanje pa je moj dom že od rojstva)? Ali moram z mamo skleniti kakšno najemno pogodbo?