za računovodje

Že celi dan se mučim in si ne pridem na čisto, zato vas prosim za pomoč.

Lansko leto sem bila zaposlena 7 mesecev in še nekaj dni. Delodajalec mi ni izplačal regresa, nimam dodatka na delovno dobo in ni mi izplačeval akontacije dohodnine.

Regres in dodatek na delovno dobo mi pripradata po zakonu (če prav razumem).

Kaj pa odtegljaj akontacije dohodnine? Edino tega ne dobim v nobenem zakonu, da podkrepim dopis delodajalcu za izplačilo, skupaj z regresom in delovno dobo.

Pozabila sem napisat, da nimam davčnih olajšav.

O tem mora kaj pisati v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki mi ga trenutno ne odpre.

Je pa zelo čudno, da ti pri obračunih plač niso odtegnili akontacije za dohodnino, saj to plačuje delodajalec v imenu delavca.

tebi tako in tako ne bi izplačeval akontacije – če pod izplačeval pomeni, da bi moral tebi plačati.
Da jo obračuna in odvede, pa je odvisno od bruto plače. Splošna olajšava ti priprada.

Ce imas prenizko plačo ni akontacije

21tka, se opravičujem za izraz “izplačeval”. Pa saj se ve zakaj se gre.

Rada bi točno predložila delodajalcu kako in kaj, oz. bi se jaz prepričala, da mu ni potrebno odtegovati akontacije.

Me pa tudi zanima kako je s plačo, če ti delodajalec ne priskrbi dela. Stvar je taka, da sem zaposlena, toda zaradi pomanjkanja dela doma že 3 tedne. Delodajalec me je poklical, da trenutno nimamo dela in da sem lahko doma. Nisem pa dobila pisno, ne obvestila, ne odpovedni, skratka nič.
Kako je v tem primeru?

Imaš splošno olajšavo. In če je tvoj bruto dohodek do 850 eur, je tvoja splošna olajšava 510 eur.

Če je tvoj bruto n.pr. 650 eur, je tvoja davčna osnova 506 eur (650 – 22,10%).
Ko to osnovo 506 eur zmanjšaš za splošno olajšavo 510 eur, ne ostane nič za davčni odtegljaj. Zato je možno, da ti akontacije dohodnine niso odtegovali. Bi pa vseeno moralo pisati na plačilni listi, da je osnova za davčni odtegljaj = 0.

odvisno je od bruto place.
za čakanje, bi potrebovaoa sklep in potem 80% placo.
regres ti pripada sorazmerno z dnevi dopusta.

me pa “moti” tvoje vprasanje,ker govoris da si bi la lansko leto zaposlena 7 mesecev, potem pa govoris o letosda, ni dela. A to je en in isti delodajalec? Koliko mesecev si bila zaposlena lansko leto?

V plačilni listi mi ne piše nič o davčnih olajšavah, imam pa minimalno plačo.

Lansko leto sem bila zaposlena pri tem delodajalcu na novo skupaj 7 mesecev in 14 dni. Vmes mi je za 3 mesece prekinil pogodbo in sem bila na zavodu. Letos sem zopet nazaj pri istem delodajalcu s pogodbo za določen čas 4 mesecev, toda zadnje 3 tedne sem doma brez obrazložitve, razen po telefonu, da ni dela in da me pokliče, ko bo. Torej, zaposlena sem še, samo brez delavnih ur, doma čakajoč na klic. Zato me pa zanima, ali mi kaj pripada za tole čakanje doma ali ne.

Pripada ti 100 % plača. Čakanja na delo ni več že od leta 2002.

Gledam pojasnila Zavoda za zaposlovanje iz leta 2009 in še zmeraj čakanje na delo obstaja
http://www.ess.gov.si/_files/777/Povracilo_nadomestila_place_Odgovori_na_vprasanja.pdf

Prav tako ZDR še vedno govori:

137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Enakega mnenja je tudi delovni inšpektorat http://www.finance.si/277274/Kako-lahko-dr%BEava-ukrepa-proti-delodajalcem-ki-ne-izpla%E8ujejo-pla%E8?src=rad190410 aprila lani:
Ali te delodajalec lahko pošlje na čakanje na domu brez določitve datuma, kdaj se čakanje izteče in ali je dovoljeno nočno delo v proizvodnji za ženske (dejavnost kemične industrije)?

Zakon o delovnih razmerjih v 137. členu ureja nadomestilo plače, in sicer določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Zakon torej v zvezi s t.i. čakanjem na delo, določa samo obveznost delodajalca, da delavcu izplača plačo, ostalih omejitev ne ureja.