Reprezentanca v tujini – samo pijača

Primer: sodelavci na s.p. v tujini, prinesejo račun SAMO za pijačo (nič hrane). Ali morajo navesti goste, ali lahko napišejo sebe oziroma ali se jim to pri dnevnici odbija, če napišejo samo sebe? Kako je s tem v tujini in kako v Sloveniji?

Mal čudno vprašanje, vem, ne znam drugače napisat 🙂

Hvala vnaprej za kakšen odgovor.

Tole sem našla na računovodja.com:
Zagotovljeni obroki – Da mora svoj del plačati iz dnevnice, še nisem slišala.V Uredbi glede zmanjšanja dnevnice na službenem potovanju v Sloveniji piše samo, da se zmanjša za 15% (polovična dnevnica) oziroma za 10% (cela dnevnica), če je zagotovljen zajtrk. V primeru, da je zagotovljeno kosilo ali večerja, pa znižanje dnevnice določa samo Uredba za službena potovanja v tujini, za sl. potovanja po Sloveniji pa ne. O tej problematiki piše bolj podrobno tudi v IKSu 12/05, stran 93, kjer predlagajo, da podjetje z notranjim aktom samo določi, za koliko % se dnevnica zaposlenemu v tem primeru zmanjša npr. če je za zajtrk 15% oz. 10%, bi bilo lahko za kosilo ali večerjo 30% oz. 20% (za Slovenijo).

Uredba govori o zmanjšanju dnevnice v primeru, če so zagotovljeni BREZPLAČNI obroki (kosilo, večerja). Tukaj pa ne gre za brezplačno, saj naj bi račun za reprezentanco (poslovne partnerje in zaposlenega) plačalo njihovo podjetje, kot prilogo k potnemu nalogu. Svoj del mora vsekakor plačati iz dnevnice, saj zato dnevnice so – kot povračilo stroškov prehrane.

Razlaga iz IKS-a: O zagotovljenem brezplačnem obroku (brezplačen za delavca!) lahko govorimo, kadar delodajalec poravna stroške obroka, torej kot jih posebej plača ali pa so vključeni v drugo storitev, ki jo plača oziroma katere stroške delodajalec povrne. Za vključitev v drugo storitev gre, če službeno potovanje organizira turistična agencija, ki v okviru dogovorjenih storitev zagotavlja tudi prehrano idp. Izraz brezplačen obrok uporabljajo v IKSu, v Uredbi ne, ampak brezplačen se nanaša na to, da delavec nič ne plača. Ker če tudi podjetje ne bi nič plačalo, sploh ne bi bilo razvidno iz obračuna potnih stroškov, da je delavec imel plačano večerjo (poravnal bi jo poslovni partner) in mu pripada cela oziroma polovična dnevnica, odvisno, koliko časa je bil odsoten.

tale naša zakonodaja je enkratna

če povabim na poslovno kosilo svoje poslovne partnerje, moram stroške hrane in pijače, ki jo porabim sama, plačati iz lastnega žepa, medtem, ko podjetje lahko krije le prehrano za drugega partnerja. nima veze, ali bo kosilo v ljubljani, ali v stuttgartu.

zaradi tega lahko pomalem bankrotiraš, če imaš recimo en mesec ogromno nekih sestankov in kosil, ki bi morali biti na nivoju, ne v prvi gostilni.

Kolikor jaz razumem,če ne vzamete dnevnice, potem je lahko kosilo za vse.
Sem pa zasledila še naprej vprašanje, če potem tisti, ki je šel na poslovno kosilo ni upravičen do malice, pa je napisano, da naj bi dobil malico za tisti dan.

OK. to že ima nek smisel.

Najlaže je pljuvati po nečem, čeprav ne razumemo – zakon nikjer ne pravi kaj ti lahko krije podjetje – to je stvar poslovne politike podjetja…

Res je stvar poslovne politike podjetja, je pa stvar davčne politike, kako so določena izplačila, bonitete, … obdavčena.

Tole si pa malo v temo brcnila…

Kako to misliš, da sem v temo brcnila? Poslovna politika lahko določi npr., da se delavcu izplačajo dnevnice v višini, ki presega Uredbo. Pa ti Zdoh še vedno nalaga, da se presežek obdavči z dohodnino. Ali npr. da delavec lahko uporablja službeno vozilo za zasebne namene, pa je tudi v Zdoh-u opredeljeno, da gre v tem primeru za boniteto.

Seveda pa se strinjam s tabo, da za zgornji primer nikjer v zakonu ne piše, da v primeru, da pelješ poslovnega partnerja na kosilo, da moraš svoj del kriti iz dnevnice. Poslovno kosilo je zame reprezentanca.

Zmanjšanje dnevnice bi upoštevala samo v primeru, da je zaposlenemu zagotovljen en ali več obrokov pri bivanju ali na drugačen način.

No vidiš, da si govorila o drugih stvareh, ne pa o tem kar je bilo spraševanega…

ampak zakon pravi, da se iz reprezentance NE SME kriti hrana/pijača zaposlenih(neobdavčeno) – samo hrana poslovnega partnerja.
se pravi, greš v gostilno, povabiš partnerja na pijačo, potem pa prosiš za ločen račun. Ali pa morajo v računovodstvu iz računa za 15 EUR ugotoviti, koliko je popil njihov zaposleni in jim za ta znesek obračunat boniteto. Namenoma ne pišem o kosilu, če greš na kosilo, se ti potem ne upošteva malica, kar že ima nek smisel.

skratka, zakonodajalec je poskrbel, da se morajo firme, če hočejo poslovat v skladu z zakonom, ukvarjati s takimi nepomembnimi malenkostmi in zapravljat čas za to… samo da država ne bi bila okrajšana za 30 centov davkov in prispevkov. da bi pa poskrbeli za to, da so prispevki zaposlenih plačani, kot je treba, pa ni potrebno.