sp ali d.o.o.

zdravo.

dajte mi prosim povedat par razlik, tako po domače o sp in d.d.o. Namreč lotevam se enega posla, ki mi bo na mesec prinesel okoli 1000eur do 1500.

Sicer trenutno nisem zaposlena in sem na zavodu.

Rada bi najprej seveda potipala teren, potem pa seveda uredila papirje in poslovala po zakonu, da lahko uradno izdam račun e ipd.

Mož se že ukvarja z isto stortvijo oz sorodno in je zaposlen nekje drugje pri eni firmi. Razmišljava, da bi šla skupaj na svoje.

Kja mislite, oba naju je zelo strah te birokracije s papirji, čeprav kot vidim koliko je sp-jev in firm, si mislim če oni zmorejo, bom tudi jaz.

kak dober nasvet, kako začeti, na koga se obrniti?

lep hvala

Lahko zaenkrat mož registrira popoldansko obrt (če ni omejitve s klavzulo)
ali pa vzameta s.p.
Meni je sp bližji, ni potrebno imeti dodatnih sredstev za registracijo podjetja. Je pa odvisno od vrste dejavnosti in prometa.

Ti bom prepisala par razlik iz ene revije Denar 19-20 številka 2007- tu imaš točen članek ali doo ali sp.

Obdavčite dobička se pri sp (nižja) izenači s stopnjo dobička pri doo pri dobičku 146.000 eur letno ( se pa stopnja pri doo niža in bo do leta 2010 obdavčitev enaka pri 76.000 eur)

Ustanovitev:
pri sp enostavnejša in ne potrebuješ osnovnega kapitala
pri doo 7.500 eur osnovnega kapitala in stroški sodišča in notarja

računovodstvo:
sp- enostavno ali dvostavno
doo- dvostavno

jamstvo:
sp- z vsems vojim premoženjem
doo- s premoženjem podjetja

plača:
sp- so samo prispevki- ni nakazila plače, minimalni prispevki so 207,72 eur
doo- plača kot strošek (enako kot če bi bila zapslena v drugem podjetju)

No toliko na hitro,
pri nas ve veliko na obrtni zbornici ali na razvojni agenciji.

s.p. ali pravna oseba

Odgovor na to vprašanje ni enostaven in je predvsem odvisen od oblike dejavnosti, poslovnih ciljev interesnih udeležencev in seveda davčne spretnosti. Ne glede na vse povedano je eden izmed poglavitnih ciljev vsakega poslovnega subjekta med ostalim tudi optimizirati davčno obremenitev, to je plačati čim nižje dajatve, ne da bi pri tem kakorkoli kršil veljavne davčne predpise. Na podlagi tega prihajajo v ospredje davčni svetovalci, ki poznajo različne veščine za doseganje optimalne davčne obremenitve na popolnoma legalen način v skladu z vsemi veljavnimi davčnimi predpisi.

Osnovna primerjava med s.p. in d.o.o.

s.p.
d.o.o.

na trgu trajno opravlja dejavnost, katere namen je pridobivanje dobička;
na trgu trajno opravlja dejavnost, katere namen je pridobivanje dobička;

točka VEM, portal e-VEM;
točka VEM, portal e-VEM;

osnovni ustanovitveni kapital ni potreben;
potrebuje osnovni ustanovitveni kapital, 7.500 EUR;

za obveznosti iz poslovanja odgovarja tudi z osebnim premoženjem;
za poslovanje odgovarja le s premoženjem družbe;

Potrebno odpreti poseben TRR;
Potrebno odpreti poseben TRR;

obvezni pologi gotovine na TRR najmanj enkrat mesečno;
obvezno posluje preko TRR;

prosto razpolaga z gotovino – možni nedokumentirani dvigi gotovine za potrebe gospodinjstva.
ne more prosto razpolagati z gotovino – vsi dvigi in pologi na TRR so dokumentirani.

V nadaljevanju si oglejmo sestavine Zakona o dohodnini, ki zajema obdavčitev podjetnika posameznika in novega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Zakon o dohodnini

I.Davčne stopnje – od 16% do 41% (progresivna rast davčne stopnje, kar privede do zelo visoke stopnje obdavčitve dobička).

II. Nepriznani odhodki:

davki, ki jih je zavezanec plačal kot fizična oseba,
dohodnina,
davek na dodano vrednost (DDV), ki ga je zavezanec uveljavljal kot odbitek davka,
samoprispevek,
odhodki na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, dolžniških vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov, izplačila vrednosti enot premoženja oziroma likvidacijske mase vzajemnega investicijskega sklada.

III. Odhodki – Ugotavljanje davčne osnove bo temeljilo na smiselni uporabi predpisov o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, razen če sam zakon ne bo določal drugače.

IV. Obvezni prispevki za socialno varnost – Obvezni prispevki za socialno varnost se priznajo kot dohodek.

V. Delno priznani odhodki – Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo kot odhodek največ do višine, ki jo za delojemalce določi vlada:

stroški v zvezi s službenimi potovanji,
stroški prehrane med delom,
stroški prevoza na delo in z dela,
stroški dela na terenu.
VI. Izguba – Izguba se lahko pokriva z zmanjševanjem davčne osnove od odhodka iz dejavnosti v naslednjih zaporednih petih letih.

VII. Olajšava za investiranje

se prizna v višini 20% investiranega zneska v opredmetena OS in neopredmetena dolgoročna sredstva (tudi računalniška oprema),
ni olajšave za investicije v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo,
zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let,
velja le za investicije v Sloveniji
Olajšava za investiranje v osnovna sredstva znaša 20%.

VIII. Olajšave za zaposlovanje

30% olajšave za zaposlitev delavcev, ki prvič sklenejo delovno razmerje, ali je bil delavec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi 12 mesecev prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje (v višini 30% izplačane plače tega delavca),
olajšave za zaposlitev invalidne osebe

IX. Olajšave za zavezanca invalida

Zavezanec, ki je invalidna oseba po zakonu, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, 100% invalid in gluha oseba 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.

X. Olajšave za sprejete vajence

XI. Olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje

XII. Olajšave za donacije

XIII. Prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom

Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosa denarnih sredstev.
Kot prihodek se šteje tudi prenos stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje in na način, kot to določajo Slovenski računovodski standardi.

XIV. Prenehanje opravljanja dejavnosti

Prenehanje opravljanja dejavnosti se šteje kot odtujitev sredstev in se upošteva pri ugotavljanju davčne osnove.
Prevzem nadaljevanja opravljanja dejavnosti se šteje kot pridobitev sredstev, kar poveča obdavčljive prihodke v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Obstajajo pa tudi izjeme, ko se ti dogodki ne štejejo kot pridobitev ali odtujitev sredstev.
XV. POMEMBNO: odhodki se priznavajo samo v času nastanka, kar pomeni, da kot odhodek ne bodo priznani vnaprej vračunani stroški na osnovi razmejevanja (dolgoročne rezervacije).

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS 117/2006)

I. Davčne stopnje – enotna davčna stopnja 20%.

II. Nepriznani odhodki – Zakon obravnava v 30. členu 10 kategorij davčno nepriznanih odhodkov.

III. Delno priznani odhodki – Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta se kot odhodki priznajo v višini 50%.

IV. Izguba – Davčno izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih, če zakon ne določa drugače.

V. Zakon predpisuje obdavčitve pri prenosu dejavnosti, zamenjavi kapitalskih deležev ter združitvah in delitvah

VI. Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj

VII. Olajšava za zaposlovanje invalidov

VIII. Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

IX. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

X. Olajšava za donacije

XI. Povezane osebe – Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov se uporabljajo transferne cene najmanj do višine primerljive tržne cene, ki se določi z eno izmed več predpisanih metod ali kombinacijo le-teh.

XII. Dolgoročne rezervacije – Oblikovanje rezervacij se ne upošteva pri ugotavljanju davčne osnove.

MNENJE. Samostojni podjetniki posamezniki bodo v primeru velikih dobičkov neprimerno višje obdavčeni kot pravne osebe, kjer ostaja davčna stopnja zmeraj enaka, 20%. Pazljivi morajo biti tudi pri investicijah v osnovna sredstva, kajti pri prenehanju dejavnosti in prenosu dejavnosti lahko pride do nepotrebnih davčnih obremenitev. Pomemben vidik je tudi različna odgovornost podjetnika posameznika in družbenika, kjer prvi upnikom odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, slednji pa le s kapitalskim vložkom.

iz spletne strani japti

Posebnosti statusa s.p.

Posameznik, ki se odloči, da bo samostojno opravljal pridobitno dejavnost, običajno tehta med statusom samostojnega podjetnika in ustanovitvijo d.o.o. Seveda imata oba statusa svoje prednosti in slabosti, pri čemer pa se razlogi za in proti posamični obliki gospodarskega udejstvovanja spreminjajo s spreminjanjem obsega poslovanja in nekaterih drugih okoliščin.

Enoznačnega odgovora na vprašanje, v katerem statusu se bolj splača opravljati pridobitno dejavnost, torej ni mogoče dati, odločitev za enega ali drugega pa je običajno povezana tudi z različnimi preferencami posameznikov. Seveda pa izbira med eno in drugo obliko niti ni nujna. Povsem običajna je situacija, da je določena oseba registrirana kot samostojni podjetnik, obenem pa je lastnik gospodarske družbe. Prav tako pa je povsem običajno, da je oseba celo zaposlena v svoji družbi ali pri drugem delodajalcu, pa je istočasno registrirana kot samostojni podjetnik. Za te osebe se pogovorno uporablja termin “popoldanski s.p.”, pravilno pa je “zavezanec, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic”. Popoldanski s.p. je lahko tudi upokojenec, le da je v tem primeru potrebno zadostiti nekaterim pogojem, ki jih določa delovnopravna zakonodaja.

Kaj je “popoldanski s.p.”?

Za registracijo t.i. popoldanskega s.p. se običajno odločajo osebe, ki so sicer zaposlene, obenem pa želijo v manjšem obsegu opravljati tudi pridobitno dejavnost. To sicer lahko opravljajo tudi na podlagi podjemne ali druge ustrezne pogodbe, vendar so dajatve, ki jih je potrebno plačati od prejemkov na podlagi tovrstnih pogodb, zelo visoke in se običajno izkaže, da je “popoldanski s.p.” ugodnejša izbira. Kakšne so dajatve pri enakem prejemku, ki bi ga nekdo prejel na podlagi podjemne pogodbe, če za ta prejemek izda račun kot samostojni podjetnik, pa je odvisno od tega, kakšni so odhodki, povezani z opravljanjem njegove dejavnosti, in posledično davčna osnova. Če ima “popoldanski s.p.” majhen delež odhodkov v primerjavi s prihodki, je sicer smiselno, da ugotavlja davčno osnovo kar na podlagi normiranih odhodkov in se s tem izogne tudi obveznosti vodenja knjigovodskih evidenc in izdelave davčnega obračuna.

Prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika.

Registracija samostojnega podjetnika ni povezana z nobenimi stroški, opraviti jo je mogoče takorekoč v nekaj minutah na vsaki VEM točki, z digitalnim potrdilom pa kar doma preko interneta. Za tiste podjetnike, ki ob začetku opravljanja dejavnosti ne morejo zagotoviti potrebnega zneska osnovnega kapitala za ustanovitev družbe, je status samostojnega podjetnika dobra izbira tudi zato, ker za registracijo ni potrebno zagotoviti nikakršnega kapitala. To sicer ne pomeni, da samostojni podjetnik za začetek opravljanja dejavnosti ne potrebuje nobenih sredstev, vendar pa zadostuje, da si zagotovi le tiste oblike in količine sredstev, ki jih za začetek opravljanja dejavnosti dejansko potrebuje. Vendar pa je s to ugodnostjo povezan tudi status odgovornosti samostojnega podjetnika za obveznosti podjetja.

Izbira.

Če torej posameznik, ki namerava opravljati dejavnost, ni nagnjen k tveganju, je zanj boljša izbira gospodarska družba, saj nanjo kot kapitalski vložek poleg obveznega dela vložka v denarju prenese le tista sredstva, ki jih dejansko namerava uporabljati pri opravljanju dejavnosti in si v zvezi z njihovo uporabo tudi obračunava ustrezne stroške (denimo amortizacijo). A tudi pri teh sredstvih ima možnost, da jih ne prenese kot vložek v družbo, ampak jih družba od lastnika vzame v najem. Lastniku družbe se sicer dohodek od najemnine všteva v davčno osnovo za dohodnino, zato je v takem primeru potrebno določiti višino najemnine, pri kateri bo skupni davčni učinek nevtralen. Prednost najema pa je, da se sredstva, ki jih ima družba od lastnika v najemu, ne vštevajo v stečajno maso, če družba pač zaide v težave. Pri samostojnem podjetniku pa je situacija glede uporabe sredstev pri opravljanju dejavnosti povsem drugačna in vsekakor manj ugodna. Če želi samostojni podjetnik sredstva, ki jih pridobi kot fizična oseba, uporabljati pri opravljanju dejavnosti in si v zvezi z njimi obračunavati stroške, to lahko stori le tako, da jih vnese v register osnovnih sredstev kot osnovna sredstva. To pa pomeni, da mora evidentirati prihodek v višini tržne vrednosti sredstva. Izjema glede evidentiranja prihodka velja le pri sredstvih, ki jih je samostojni podjetnik pridobil pred začetkom opravljanja dejavnosti. Ni pa možnosti, da bi samostojni podjetnik sredstva vzel v najem od sebe kot fizične osebe, ker gre za eno in isto osebo in sklenitev najemne pogodbe ni pravno veljavna. Pri gospodarski družbi je lastnik pri razpolaganju s sredstvi svoje družbe omejen, saj so sredstva last pravne osebe. V primeru, ko lastnik družbe prenese sredstva družbe v gospodinjstvo, se to obravnava kot izplačilo dobička, ki je obdavčeno (cedularna obdavčitev po stopnji 20 %). Poleg dobička si lastnik gospodarske družbe, ki je v njej zaposlen, izplača plačo, pri tem pa je treba upoštevati, da je plača obdavčena z dohodnino, od bruto plače pa se plačajo tudi prispevki za socialno varnost iz plače in na plačo in zaenkrat tudi še davek na izplačane plače.

Delovnopravni status samostojnega podjetnika.

Samostojni podjetnik ni zaposlen, ne izplačuje si plače niti si ne obračunava stroška plače. Delo, ki ga vloži v opravljanje dejavnosti, mu torej ni priznano kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove dohodka iz dejavnosti, pač pa se mu kot odhodek upoštevajo plačani prispevki za socialno varnost. Ker samostojni podjetnik ni zaposlen, mu tudi ne pripada pravica do izplačila oziroma obračuna nekaterih izplačil, ki jih zaposlenim delavcem omogočata Zakon o delovnih razmerjih in Splošna kolektivna pogodba (npr. regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, nadomestilo za ločeno življenje, solidarnostna pomoč). Nasprotno pa lastniku gospodarske družbe, ki je v družbi zaposlen, pripada plača in vse ostale vrste izplačil, ki pripadajo zaposlenim. Strošek plače je davčno priznan odhodek gospodarske družbe, velja pa omeniti, da ima višina bruto plače lastnika, pa tudi ostalih zaposlenih, dvojni in nasprotujoč si učinek na višino dajatev. Po eni strani višja bruto plača pomeni večje prispevke za socialno varnost, večjo dohodnino in večji davek na izplačane plače, po drugi strani pa večja plača pomeni tudi večji strošek družbe, s tem pa manjšo davčno osnovo in manjši davek od dohodkov pravnih oseb. Napačno je torej prepričanje, da se lastniku družbe, ki je v njej tudi zaposlen, najbolj splača izplačevati minimalno plačo.

Obdavčenje dobička.

Dobiček oziroma dohodek samostojnega podjetnika je obdavčen po progresivni dohodninski lestvici. Samostojni podjetniki načeloma ugotavljajo davčno osnovo na podlagi davčnega obračuna, izjema pa so samostojni podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Ta način ugotavljanja davčne osnove sicer lahko izberejo samo najmanjši podjetniki, katerih prihodki v zadnjih zaporednih dvanajstih mesecih (računano od novembra preteklega leta do oktobra tekočega leta) niso presegli 42.000 evrov in ki ne zaposlujejo delavcev. Glede na to, da je stopnja priznanih normiranih odhodkov razmeroma nizka (25 %), pa se le redko kateri samostojni podjetnik odloči za ta način ugotavljanja davčne osnove. Dodatna ovira pri izbiri tega načina ugotavljanja davčne osnove je ta, da večina gospodarskih subjektov, kadar nastopajo kot kupec oziroma naročnik, ne želi poslovati s samostojnimi podjetniki, ki so tako imenovani “normirci”, saj je plačilo obveznosti do dobavitelja v takšnem primeru povezano z obračunom in nakazilom akontacije dohodnine za “normirca” ter z izpolnitvijo in predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja davčni upravi. Bolj pogosto odločitev za ugotavljanje davčne osnove zasledimo kvečjemu med osebami, ki opravljajo dejavnost izdelave in prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti ali kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj so pri teh dveh dejavnostih priznani normirani odhodki v višini 70 % prihodkov. Vsi ostali samostojni podjetniki pa ugotavljajo davčno osnovo v davčnem obračunu z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov. Glede prihodkov in davčno priznanih odhodkov zanje načeloma veljajo veljajo enaka pravila kot za družbe, priznajo pa se jim tudi enake vrste podjetniških olajšav. Razlika pa je v načinu izračuna davčne obveznosti. Davčna osnova gospodarske družbe je obdavč ena s fiksno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ki se do leta 2010 sicer letno zmanjšuje za eno odstotno točko, tako da bo od vključno leta 2010 naprej stopnja obdavčenja 20 %. Dohodek v davčnem obračunu samostojnega podjetnika pa je obdavčen po progresivni dohodninski lestvici, kar pomeni, da večja davčna osnova pomeni tudi višjo stopnjo obdavčenja dohodka. Lahko torej rečemo, da je z vidika obdavčenja dohodka smiselno opravljati dejavnost v statusu samostojnega podjetnika v pogojih, ko je obseg dejavnosti razmeroma majhen in ko je davčna osnova razmeroma nizka. Pri večjem obsegu poslovanja in posledično večji davčni osnovi pa samostojni podjetnik pride do točke, ko mora oceniti, ali se mu še splača nadaljevati opravljanje dejavnosti v tem statusu ali pa bi bilo bolj smiselno, da se preoblikuje v gospodarsko družbo. Pri primerjavi davčne obremenitve dohodka samostojnega podjetnika in dobička gospodarske družbe pa naj opozorim, da ni ustrezna primerjava med stopnjo dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri določenem znesku tega dohodka in stopnje davka od dohodka pravnih oseb, ki bo za leto 2008 znašala 22 %, do leta 2010 pa se bo postopno znižala na 20 %. Cilj lastnika gospodarske družbe je ne le ustvarjanje dobička, pač pa tudi izplačilo deleža v dobičku in razpolaganje z njim. Če si lastnik družbe izplača delež v dobičku, pa mora od izplačanega zneska obračunati in plačati tudi dohodnino po fiksni stopnji 20%.

Če se posameznik na podlagi kriterija obdavčenja odloča, ali bo opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik ali v okviru gospodarske družbe, mora upoštevati številne dejavnike, ki vplivajo na končni znesek davka, predvsem pa menim, da je potrebno izhajati iz primerjave celotnega zneska vseh dajatev, ki jih plača v eni ali drugi statusni obliki – torej ne le dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb, pač pa vsaj še obveznih prispevkov za socialno varnost in dohodnine, ki jih plača kot samostojni podjetnik, in dohodnine, ki jo plača kot lastnik družbe ob izplačilu deleža v dobičku. Če je lastnik družbe v družbi tudi zaposlen, pa je primerjava še bolj kompleksna in je vanjo potrebno zajeti še več dejavnikov. Pri opredelitvi prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika je torej potrebno ta status ocenjevati z različnih vidikov, od katerih smo v tem članku omenili le najbolj pomembne. Vsekakor pa velja, da je davčni vidik najbolj kompleksen in zahteva upoštevanje širšega sklopa dajatev, ne le dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb.

OKVIR 1: S.p. in popoldanski s.p.

Z vidika davčne zakonodaje med samostojnim podjetnikom in tako imenovanim “popoldanskim s.p.” ni nobenih razlik. Vsa določila glede dohodka iz opravljanja dejavnosti se uporabljajo enotno za vse osebe, ki so samostojni podjetniki, prav tako se za vse enotno uporablja tudi Zakon o davku na dodano vrednost in ostali davčni predpisi. Razlika pa je pri plačevanju obveznih prispevkov za socialno varnost. Teh “popoldanski s.p” ne plačuje, saj se mu obračunajo pri plači, ki jo prejema pri svojem delodajalcu, kot samostojni podjetnik pa mesečno plačuje zgolj pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki od 1. 3. 2008 dalje znaša 27,08 evra, in pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki od 1. 1. 2008 dalje znaša 3,08 evra.

OKVIR 2: Odgovornost

Lastnik gospodarske družbe za obveznosti družbe odgovarja le s kapitalskim deležem v družbi, torej s tistimi sredstvi, ki jih je kot kapitalski vložek prenesel na družbo. Samostojni podjetnik pa za svoje podjetniške obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi, vključno s sredstvi svojega gospodinjstva. Če torej zaide v težave in svojih podjetniških obveznosti ne more poravnati s sredstvi podjetja, se mu prav lahko zgodi, da bo zaradi poravnave podjetniških obveznosti prisiljen prodati, denimo, svojo stanovanjsko hišo.

OKVIR 3: Razpolaganje z denarjem

Pri odločanju med ustanovitvijo družbe in opravljanjem dejavnosti v statusu samostojnega podjetnika tehtnico na stran slednjega pogosto prevesi dejstvo, da samostojni podjetnik prosto razpolaga z denarnimi sredstvi – torej da jih lahko neomejeno porablja tudi za svoje osebne potrebe.

OKVIR 4: Primer

Vzemimo primer, da je enoosebna družba v letu 2007 izkazala dobiček in davčno osnovo v višini 20.000 evrov. Od tega zneska plača davek po stopnji 23 %, torej 4.600 evrov, preostali dobiček v višini 15.400 pa si lahko lastnik izplača kot delež v dobičku. Ob izplačilu deleža v dobičku mora obračunati dohodnino po stopnji 20 %, torej 3.080 evrov, s preostalim zneskom 12.320 evrov pa prosto razpolaga. Ob dobičku družbe v višini 20.000 evrov torej plača skupno za 7.680 evrov dajatev ali 38,4 %, da bi lahko prosto razpolagal s pripadajočim deležem v dobičku. Predpogoj pa je seveda ta, da družba sploh ustvari v dobiček – v nasprotnem primeru si lastnik družbe delež v dobičku lahko izplača le, če izkazuje nerazporejeni oziroma neizplačani dobiček iz preteklih let.

To je še sicer za april, ampak mislim da drugače potekajo vsako sredo.

Brezplačna skupinska svetovanja pred registracijo podjetja

Datum:

• sreda 30.4.2008 od 9.00 do 11.00 ure (na ta dan bo predstavitev razširjena s predstavitvijo projekta VEM)

Kraj: Dunajska 136, Ljubljana

Organizator: Data d.o.o.

Program: Pred registracijo podjetja se mnogi sprašujete:

– Kakšno mora biti ime podjetja?
– Kje imam lahko sedež in kako je s poslovnim prostorom?
– Koliko dejavnosti lahko registriram in katere?
– Ali naj registriram s.p. ali d.o.o.?
– Kakšen je postopek registracije in koliko stane?
– Katero obliko računovodstva naj izberem in kje?
– Kakšni so postopki po registraciji podjetja?
– Kako in kdaj postanem zavezanec za DDV?
– Kako pridobim za podjetje davčno številko?

Na vaša vprašanja bodo odgovarjali na sredinem srečanju – brezplačnem skupinskem svetovanju.

Brezplačna prijava!

Prijave: Prosijo vas, da svojo udeležbo potrdite na telefonsko številko: 01/6001 530 ali
elektronski naslov: data@data.si.