Nehajte mi težit v trgovinah z vprašanji: “Lahko kako pomagam?”

“Lahko kako pomagam?”, “Kaj iščete?”, “Kaj želite?” Ipd.

Nadležni ste s temi vprašanji. Ponekod komaj skozi vhod stopim, pa mi že dihate za vrat. A lahko vsaj pogledam? Dajte mi mir! Če pa vas bom potrebovala, vas bom pa že vprašala!

To mora prodajalka na začetku vprašat po dekretu. Ni to zato, ker si je ona tako izmislila.

Je pa nadležno, ja, zato grem recimo v DM enkrat na 4 mesece.

ti misliš, da si nekaj več, ker se lahko znašaš nad eno punco, ki je tam na minimalcu in mora oddeklamirat pozdrav, kot so ji ga vbili v glavo? in ji po možnosti od stimulacije trgajo, če tega ne naredi? sploh, če se ji kak skriti kupec naguzi?

Mene pa kar vprašajte. Zelo prav pride, ni mi treba iskati tistega po kar sem prišel in opravim precej hitreje.

Kaj če bi ti avtorica okrog hodila manj nadrkana??? ?

Naročaj po spletu. Tam nimaš stika z ljudmi. Boš komu manj dan pokvarila. Resno, kaj točno te tako nadrka da te pozdrav in neko najbolj normalno vprašanje na planetu na obrate spravi? Se ti zdi to normalno? Resno, najdi si pomoč. Do takrat se pa izogibaj javnosti. Ker te ne rabimo prenašat.

Pri  Bauhausu so prodajalci zelo oblegani ;  trije naenkrat jih prosimo za pomoč.

Zgolj opravlja svoje delo. Ce te ne bi vprasala, bi pa pisala pritozbo, da te ni postregla.

Cloveski faktor je najbolj zahteven faktor in kadri ki delajo v prvih bojnih linijah so zelo slabo placani za vse sranje in vso odgovornost ki jo imajo, konc koncev promet oni ustvarjajo, ne tisti navrhu ?‍♀️..

Ja, Bauhaus ima pa ravno kontra problem. Nikjer nobenega, ko kaj iščeš. Če pa že, ima okrog sebe 5 ljudi, ki čakajo.

Jaz se za v Bauhaus obvezno zrihtam, če želim pomoč od prodajalcev. Če pa hočem mir, grem v trenirki Zaposlene imajo v glavnem povprečno inteligentne fantaline, ki so zelo nezainteresirani za avoje delo. Vse dokler kakšna všečna ženska ne prekine njihove rutine postopanja okrog stalaž in skrivanja pred strankami. Ko sem prišla v trenirki direkt iz vrta, so se me izogibali, ko pa sem oblekla oprijete kavbojke, lepo majčko, malo šminke, spuščeni lasje, pa takoj gospodična, a rabte pomoč…

Meni je najbolj žalostno, ko pridem v trgovino in brezupno nekaj iščem, nikjer pa ni nobenega prodajalca, da ga bi vprašala, kje je tisto, kar iščem.

Vedno sem vesela, če me prodajalec vpraša, če  lahko pomaga. Na žalost je takih vse manj.

ocitno izgledas pomoci potrebna…hehe

Sem bila v bauhaus in prosila prodajalca za pomoč, veste kaj mi je rekel, jaz vam ne bom iskal, tam imate drugo prodajalko. Pridem k drugi prodajalki, ki se je zagovarjala, seveda upravičeno, da je nova in nima pojma, na koncu smo s skupnimi močmi našli izdelek in ceno. Bila sem ji hvaležna, vendar ni opravičila, za vedenje prvega trgovca. Tako se ne obnaša, pa čeprav nisem zahteven kupec, sem bila kar malo poparjena. No, kasneje sem ga srečala na drugem oddelku in se je opravičil, vendar priukus pa mi ni bil všeč. Res, kam smo prišli kot družba, živa žalost. Če delaš s strankami moraš imeti nekakšen odnos, drugače je bolje, da ne delaš z njimi.

V tehničnih diskontih oz. z gradbeim materijalom, kjer dejansko rabiš pomoč ni žive duše.

V teh drogerijah in podobno pa itak ne rabiš pomoči, saj si tam skoraj vsak teden.

Ni pa problem reči “Hvala, zaenkrat ne.”

Verjetno je on odgovoren in pozna samo svoj oddelek, poslal pa te je h prodajalki, ki je imela oddelek, na katerem si bila ti? Na žalost pa si ravno naletela na eno novo, ki še ni dobro poznala svojega oddelka, kar pa je tudi opravičljivo, če je komaj začela delati tam.

Sem rekel gospe, ki me je iz zasede vprašala “Lahko kako pomagam?”, seveda, gospa počakajte me pri blagajni, da mi plačate nakupljeno. Smeha je bilo čez vso trgovino, pa rekla je, da sem ji vseeno polepšal dan.

???

Jaz se pa za razliko od tukajšnje večina strinjam z avtorico. Bi morda lepše povedala, ampak bistva ne spremeni. Rajši imam trgovine, kjer me ne že takoj, ko me zagledajo sprašujejo. Vem, da morajo to po navodilih počet, ampak tudi ta pravila si je nekdo izmislil in jim naložil. Zato to velja tistim, ki taka navodila zahtevajo. Naj se malo zamislijo, da s tam odganjajo kupce. Jaz bi dala, da samo pozdravijo kupca, saj že s tem dajo vedeti, da so tam in so kupca opazili.

@ Nadležno zelo

Ja lej no… ni reva vedela, da imaš tako zrel karakter. Tako se sedaj lahko celo na njo jeziš, ker sta mati narava in oče karikaturist bila okrutna do tebe.

Sem imel enkrat eno takšno, ki se je spravila na trgovko v štarcuni v BTC iz čistega mira. Sem ji samo še rekel, da če ne pozna, naj vpraša za smer do avtobusne in železniške v LJ… če hoče priti domov. ?

.https://www.youtube.com/watch?v=9tJqj0FnQy8

Me ne moti. So bili pa v Merkurju legende: pred leti, ko še ni bilo toliko konkurence v njihovi branži, si dobil živčni zlom najprej ob iskanju prodajalca, da ti je nekaj prodal(kakšna večja zadeva, ne ena skodelica npr.), naslednja postaja križevega pota je bilo pa skladišče, ko si spet čakal, čakal, čakal…da so ti izdali nakupljeno. Ko grem pa zadnja leta tja(zelo poredko, oz. skoraj nikoli), pa že na vratih: “Kako lahko pomagam?” Je pa blizu Mercator tehnika, Obi… Takšni pa mene motijo. Če si prej lenuharil in me pošiljal od ene točke do druge kot pink ponk žogico, me tudi zdaj ne posiljuj s temi vsiljenimi vprašanji samo zato, ker je naokoli konkurenca.

Aja, pa trgovina je bila takrat prazna, trgovci skriti nekje med policami. Samo na vrtnem oddelku je bila ena stranka.

V Bauhausu so prodajalci znani predvsem po tem, da se skrivajo pred kupci. Ko zagledajo, da se jim približuje stranka, pobegnejo.

so bili pa v Merkurju legende: pred leti, ko še ni bilo toliko konkurence v njihovi branži, si dobil živčni zlom najprej ob iskanju prodajalca, da ti je nekaj prodal..

Mi smo dejansko želeli kupit parket v merkurju, prodajalca smo pa potrebovali, ker za parket niso imeli nobenih cen na vzorcih. In seveda prodajalca nikjer toliko časa, da smo čisto obupali. jao.

Zato pa skoz iscejo prodajalcev ker ze zaposlenih ne nikjer za najdt ? kje drugje pa dajo opomin, odpoced, ce stranka rece, da se jo ni postreglo..

Sem pa enkrat v bauhausu oskala za drog od omare nadtavek, pa me trije posljejo nekam iskat, cetrtega sem pa kar pid roko prijela in ga poprosila za pomoc, ker me samo posiljajo med policami in nenajdem.. se je zasmejal, me prijel za roko ki je bila okoli njegovega komolca insva sla ter prisla med neke druge police ter mi jih pokazal povprasal ce se kaj rabim in se prijazno poslovil, ko sem rekla da ne. . tko moras v bauhausu narest ??

Ni nič, na kar si lahko ponosen, če si užaljen ob takem vprašanju.

Nič ti ne daje pravice, da si užaljen, če te zaposleni to vprašajo. Grow some.