Kako poteka posvojitev psa iz zavetišča?
Odvisno od zavetišča. Imaš tudi zavetišča, kjer te temeljito izprašajo : kje bo pes, kako bo z veterinarji, kaj bo jedel, ali ste že imeli psa, koliko veste o psih, kaj bo jedel itd. ne dajo vsakemu. nekatera zavetišča se fino namučijo, da shiranega, asocialnega, zanemarjenega psa scivilizirajo in jim potem ni vseeno kam gre.
Lahko izraziš željo, oni pa ocenijo, ali se ujemate. Če se ne, vam oni predlagajo drugo opcijo.
Najlažje je, da si na internetu ogledate “ponudbo”, ki jo imajo vsa zavetišča, potem se pa naprej dogovarjate po mailu in na koncu po telefonu, da ne hodite zastonj.
Kot vidim imajo vse živali za oddajo objavljene na spletu. Pogledaš kaj ti ustreza na karakter, bivalni prostori in finance. Jih pokličeš in se zmeniš za ogled. Fino je, da prideš tja že z ovratnico in povodcem, deko/brisačo in igračko. Vidiš kaj in kako, ali ti žival ustreza ali ne. Oni uredijo prepis in potni list, plačaš stroške bivanja, prvih cepljenj in greš domov s svojim novim najboljšim prijateljem.
Velik pes=velike tačke, mali pes = male tačke – če slučajno gledaš psa mladiča, da veš okvirno končno velikost. Pa je nihče ne ve, ker pri mešancih ne veš kaj je zmešano 😉
Mi smo posvojili vbzavetišču Maribor.
Prvo smo doma dobro premislili, pogledali slikice in naredili nek izbor ter s to svojo filozofijo šli v zavetišče.
Tam smo povedali, kateri psi se bam dopadejo.
Potem so nas peljali od psa do psa in nam pri vsakem malo razložili kakšen karakter je, kaj so opazili. Povprašali so nas kaj od psa pričakujemo, kako ga bomo vključili v naš vsakdan, kako preživljamo prosti čas, koliko so stari otroci, če imamo doma že kakšno žival.
Iz našega seznama smo tako brisali večino psov (ker eni npr. niso marali mačk, ki smo jih imeli že 5, eni niso zmogli daljših pohodov po hribih) dodali pa nekaj njihovih predlogov.
Potem smo prespali, šli v zavteišče, si še enkrat ogledali ta naš nov ožji izbor in se odločili za enega (ki ni bil na prvem seznamu).
Potem smo s tem psom v spremstvu zaposlenega bili 1 uro na zagrajenem “igrišču”. Drugi dan smo bili z njim sami. Potem smo hodili psa vsak dan 14 dni spprehajt v bližnji okolici zavetišča (tezenski gozd). Nekaj časa smo preživljali z njim ob zavetišču, da so nas opazovali kako se odziva na nas in mi nanj.
Po 14 dneh rednega sprehajanja cca 1-2 uri so nas potrdili in smo počakali še na eno cepljenje in neko veterinarsko zadevo. Natančno smo dorekli kaj rabimo za prevzem (npr. Box za prevoz ali oorsnico za prevoz, povodec, ovratnico za sprehod od kletke do avta, za začetek isto hrano…).
Potem smo uredili papirje (čip name, potni list,…). Plačali 50 eur.
Preverili so še, če imamo vse za psa (ovratnica, priboljški, povodec,…) s seboj ter načrte
In smo šli. Rekli so, da bodo malo preverili kako pes živi, a niso nikol prišli. Je pa res, da smo redno objavljali na facebooku na posvojenčkih, kako nam gre in so nas tam všečkali.
Poslali smo jim tudi fotke, pa kopijo opravljene male šole, pa a izpita. Kasnješih izpitov na kinološkem društvu pa več ne.
Nam so svetovali dobro, nasveti so bili koristni in enaki kot kasneje v pasji šoli za osnovnvi priklic, nagrado, ukaze poleg, sedi, ne, prostor, kako izvajat igro.
Psa imamo 5 let in je tako kot smo si zamislili. Razen, da so ga otroci razvadili, da ko jaz ne “gledam” spi v njihovih posteljah.
Prve dneve smo res imeli veliko dela, tudi v pasji šoli, ker je grozno skakal in lajal. Kljub igračam, aktivnostim je prega pol leta zgrizel vse copate in smo jih striktno pospravljali v omarico. Zadj je popolnoma civiliziran, uboga na ukaz, škode več nobene ne dela, razen da mu uspe vse žoge preluknjat in hitro uniči igrače tudi xxl. Blazno rad ima prinašanje žoge in vlečenje vrvi, to lahko tudi po 5 letih igra do nezavesti. Sprehodov nima nikoli dovolj, če pa se nam ne da pa je tudi z igro na vrtu zadovoljen (imamo 35 arov zagrajene parcele). Čuvaj je grozen, vsakga spusti naprej in se mu dobrika in nastavlja za čohanje, uboga ukaze drugih ljudi, pa kar z vsakim bi šel če bi ga kdo povabil. Hb je precej velik, zato folk misli, da je nevaren in ne sili vanj.
Aja edino težavo z mački imamo, sprejel je 4 mačke (spi z njimi), z enim pa se še vedno grdo gledata, saj ga maček nenhno napada, zato pazimo, da sta čim manj v stiku oz. da nista sama v istem prostoru.
Maribor, 19.08.2022 ob 18:56
Mi smo posvojili vbzavetišču Maribor.
Prvo smo doma dobro premislili, pogledali slikice in naredili nek izbor ter s to svojo filozofijo šli v zavetišče.
Tam smo povedali, kateri psi se bam dopadejo.
Potem so nas peljali od psa do psa in nam pri vsakem malo razložili kakšen karakter je, kaj so opazili. Povprašali so nas kaj od psa pričakujemo, kako ga bomo vključili v naš vsakdan, kako preživljamo prosti čas, koliko so stari otroci, če imamo doma že kakšno žival.
Iz našega seznama smo tako brisali večino psov (ker eni npr. niso marali mačk, ki smo jih imeli že 5, eni niso zmogli daljših pohodov po hribih) dodali pa nekaj njihovih predlogov.
Potem smo prespali, šli v zavteišče, si še enkrat ogledali ta naš nov ožji izbor in se odločili za enega (ki ni bil na prvem seznamu).
Potem smo s tem psom v spremstvu zaposlenega bili 1 uro na zagrajenem “igrišču”. Drugi dan smo bili z njim sami. Potem smo hodili psa vsak dan 14 dni spprehajt v bližnji okolici zavetišča (tezenski gozd). Nekaj časa smo preživljali z njim ob zavetišču, da so nas opazovali kako se odziva na nas in mi nanj.
Po 14 dneh rednega sprehajanja cca 1-2 uri so nas potrdili in smo počakali še na eno cepljenje in neko veterinarsko zadevo. Natančno smo dorekli kaj rabimo za prevzem (npr. Box za prevoz ali oorsnico za prevoz, povodec, ovratnico za sprehod od kletke do avta, za začetek isto hrano…).
Potem smo uredili papirje (čip name, potni list,…). Plačali 50 eur.
Preverili so še, če imamo vse za psa (ovratnica, priboljški, povodec,…) s seboj ter načrte
In smo šli. Rekli so, da bodo malo preverili kako pes živi, a niso nikol prišli. Je pa res, da smo redno objavljali na facebooku na posvojenčkih, kako nam gre in so nas tam všečkali.
Poslali smo jim tudi fotke, pa kopijo opravljene male šole, pa a izpita. Kasnješih izpitov na kinološkem društvu pa več ne.
Nam so svetovali dobro, nasveti so bili koristni in enaki kot kasneje v pasji šoli za osnovnvi priklic, nagrado, ukaze poleg, sedi, ne, prostor, kako izvajat igro.
Psa imamo 5 let in je tako kot smo si zamislili. Razen, da so ga otroci razvadili, da ko jaz ne “gledam” spi v njihovih posteljah.
Prve dneve smo res imeli veliko dela, tudi v pasji šoli, ker je grozno skakal in lajal. Kljub igračam, aktivnostim je prega pol leta zgrizel vse copate in smo jih striktno pospravljali v omarico. Zadj je popolnoma civiliziran, uboga na ukaz, škode več nobene ne dela, razen da mu uspe vse žoge preluknjat in hitro uniči igrače tudi xxl. Blazno rad ima prinašanje žoge in vlečenje vrvi, to lahko tudi po 5 letih igra do nezavesti. Sprehodov nima nikoli dovolj, če pa se nam ne da pa je tudi z igro na vrtu zadovoljen (imamo 35 arov zagrajene parcele). Čuvaj je grozen, vsakga spusti naprej in se mu dobrika in nastavlja za čohanje, uboga ukaze drugih ljudi, pa kar z vsakim bi šel če bi ga kdo povabil. Hb je precej velik, zato folk misli, da je nevaren in ne sili vanj.
Aja edino težavo z mački imamo, sprejel je 4 mačke (spi z njimi), z enim pa se še vedno grdo gledata, saj ga maček nenhno napada, zato pazimo, da sta čim manj v stiku oz. da nista sama v istem prostoru.
Ful lep zapis, pa ful podoben našemu. Samo ne Mb ?
Forum je zaprt za komentiranje.