Vlada s finančnim nadomestilom za prostovoljne gasilce in druge prostovoljce

Pohvalno. Končno se dogaja. Pohvala vladi.

STA. petek, 22.7.2022

Samo upamo lahko, da vlada ne bo povečevala sredstev za nevladne organizacije ampak jih bo modro porazdelila tja kjer si jih zaslužijo in potrebujejo.

Lepo in pozdravljam odločitev vlade za finančno pomoč gasilcem. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri tej eni akciji vlade s finančno injekcijo prostovoljnim gasilskim društvom.

Gasilci so nevladna organizacija. :))))))))))))))))))

Finančna sredstva bodo razdelila prostovoljna gasilska društva in druge sodelujoče organizacije, vlada pa jih bo zagotovila iz sredstev proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij

Izgleda, da bo treba ponovit lekcijo, kaj so nevladne organizacije. Tri četrt Slovencev zaradi SDS-ovcev misli, da je to res samo Lea Jarc.

gasilska društva, tudi prostovoljni gasilci spadajo pod ministrstvo za obrambo in niso nevladna organizacija

tak, bajdevej

nimas prav kar zadeva pgdje…

pokkicni gasilci ja, pgdji pa mislim da niso pod vlafo in okriljem ministrstva

Prostovoljna gasilska društva? Ne se zajebavat, no.

A) NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT IZVAJALKE JAVNIH STORITEV

Med javne storitve sodijo vse tiste storitve, s katerimi država zagotavlja uresničevanje temeljnih ustavnih pravic za vse svoje prebivalce in za to praviloma uporablja javna sredstva. Gre za različne storitve na področju vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega idr. varstva, ki sodijo med temeljne dobrine socialne države.

Čeprav je za zagotavljanje javnih storitev dolžna skrbeti država, pa to ne pomeni, da jih sama tudi v celoti izvaja. Mreža izvajalcev javnih storitev vključuje tako javne zavode kot tudi zasebne profitne in nevladne organizacije. Zadnje javne storitve opravljajo na podlagi koncesij, kot del javne službe, ali pa imajo njihovi programi status javnih programov, na področju kulture, na primer, status javnih kulturnih programov, na področju socialnega varstva pa javnih socialnovarstvenih programov.

V grobem bi sicer med programe in projekte, ki sodijo v okvir javnih storitev, lahko šteli vse tiste, ki jih na tak ali drugačen način (so)financira država, naj gre za ministrstva in druge vladne službe ali pa občine.

Kako globoko so nevladne organizacije vpete v izvajanje javnih storitev, nam pokaže že bežen pogled na tiste nevladne organizacije, ki jih pozna tako rekoč vsako lokalno okolje, le da pogosto pozabljamo, da so tudi one del, in to celo najstarejši del, nevladnega sektorja. Seveda gre za društva, kot so gasilsko, ribiško, lovsko, kulturno, športno …

Tako na primer gasilska društva opravljajo javno službo gašenja in reševanja ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščito in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarno stražo ter druge splošne reševalne naloge.

Lovske družine na podlagi koncesij trajnostno gospodarijo z divjadjo v loviščih. Med njihove naloge sodi varstvo divjadi, ohranjanje in izboljševanje njihovega življenjskega okolja, ponovno naseljevanje redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi, ptic in sesalcev, odstrel bolnih in poškodovanih živali, lovskočuvajska služba …

Javno službo opravljajo tudi ribiške družine, ki upravljajo z vodnim življem na določenem območju. Na podlagi koncesij skrbijo za izvajanje ribolova in vlaganje rib, dolžne so ukrepati ob poginih, opravljajo ribiškočuvajsko službo …

Športna društva so po slovenski zakonodaji prednostni izvajalci nacionalnih in lokalnih športnih programov, kamor sodijo tisti programi športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev in vključujejo programe športne vzgoje in rekreacije ter kakovostnega in vrhunskega športa. Programi športnih društev tako obsegajo organizacijo treningov, seminarjev, tečajev, športnih tekmovanj, turnirjev in drugih prireditev, izletov, pohodov, prav tako pa pogosto upravljajo tudi z javna športno infrastrukturo, kot so razne dvorane in drugi športni objekti (nogometna, teniška igrišča …).

Tudi humanitarna in dobrodelna dejavnost je ena od tradicionalnih dejavnosti nevladnih organizacij, kamor sodita tudi Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas.

Enako tradicionalno so v lokalnih okoljih prisotna tudi turistična, kulturna in še kakšna društva. Turistična društva so pomemben dejavnik razvoja in promocije turizma, katerih zgodovina na Slovenskem seže v začetek 20. stoletja, ko je bilo ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem.

Tradicionalni izvajalci javnih (kulturnih) programov so tudi številna kulturna društva in zavodi, ki pomembno prispevajo ne samo h kvaliteti in kvantiteti slovenske kulturne ponudbe, ampak tudi k njeni pestrosti. Gre za različne kulturne oblike, od gledališča, galerijskih dejavnosti, plesa, interdisciplinarne umetnosti, do sodobnih intermedijskih umetniških pristopov, klasične glasbe in založništva, ki so danes močno vpete v utrip svojega okolja. Nevladne organizacije organizirajo tudi ogromno festivalov, ki pestrijo kulturno in tudi turistično ponudbo Slovenije in delujejo v vseh slovenskih regijah.

V zadnjih dvajsetih letih pa so nevladne organizacije začele širiti svoje dejavnosti tudi na tista področja, kjer so imele dotlej vodilno vlogo razne javne službe in zavodi. Gre predvsem za storitve s področja vzgoje in izobraževanje ter socialnega varstva.

Pri tem se postavlja vprašanje, kakšne so prednosti takšnega razvoja nevladnih organizacij in s tem pluralizacije izvajanja javnih storitev? Odgovor je preprost predvsem zato, ker pluralizacija prinaša:

• večjo (socialno) izbiro

• hitrejše in prožnejše odzivanje na potrebe prebivalcev

• večje soudeležbe ljudi pri zagotavljanju storitev

• boljši nadzor uporabnikov nad kvaliteto storitev in

• večjo vzdržnost sistema javnih storitev (s pluralizacijo njihovega zagotavljanja se namreč zmanjša tudi tveganje njihova zloma).

Čeprav smo dejavnosti nevladnih organizacij shematično razdelili na opravljanje storitev in zagovorništvo, pa v praksi stroge ločnice ni mogoče potegniti. Četudi bi kje še lahko naleteli na organizacijo, ki se ne ukvarja z nudenjem storitev, pa je tako rekoč nemogoče, da se ne bi prvenstveno storitvena organizacija na neki točki spoprijela tudi z zagovorništvom.

Vzemimo za primer organizacijo, ki je aktivna na področju socialnega varstva oseb z duševnimi težavami. Kontinuirano strokovno ukvarjanje z neko dejavnostjo neizogibno da vpogled v razne pomanjkljivosti in stranpoti. Uvidimo, kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi bili rezultati še boljši. Ker so ob nekaterih notranjih najverjetneje potrebne tudi kakšne zunanje spremembe, na primer sprememba statusa tovrstnega socialnega varstva ali izboljšanje predpisov, ki ga urejajo, večja finančna podpora države itd., se zdijo poskusi vplivanja na tiste, ki imajo moč, da spremembe uveljavijo, neizogibni. In vsak tak poskus že sodi med zagovorništvo.

V zagovorništvo se namreč uvrščajo vse tiste aktivnosti, ki so namenjene promoviranju in uveljavljanju nekega prepričanja, stališča, vrednot, odločitev, sprememb … Z zagovorništvom imamo torej opraviti vsakič, ko se za kaj zavzemamo. Vanj sodijo javni govori in nastopi, pisanje pisem odločevalcem, protestiranje, nošenje majic s sporočili … Sega od srečevanj s politiki in pisanja kolumn, do promocijskih aktivnosti na lokalnih prireditvah, celo promocija nekega stališča, medtem ko večerjamo s prijatelji, sodi vanj.

Med nevladnimi organizacijami je zlasti znano njihovo zagovorniško delovanje na področju človekovih pravic, okolja, socialne enakosti …, čeprav zagovorniško delujejo tudi na vseh ostalih zgornjih področjih. Zagovorniško delujejo tudi, ko se zavzemajo za ustrezne pogoje delovanja in razvoja nevladnih organizacij nasploh.

Za njihov uspeh je pri tem izredno pomembna možnost sodelovanja pri odločanju preko formalnih mehanizmov, v postopkih, določenih v zakonskih ali drugih aktih.

Pa saj je na koncu vseeno kam spadajo prostovoljni gasilci. Glavno je, da dobijo sredstva.  Vlada pa je sklenila takole, še enkrat poročilo STA:

Vlada bo sredstva zagotovila iz sredstev proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij.

Očitno se gre nekdo spet obsežno kampanjo pljuvanja – le kdo? Dežurni mešalci dreka.

GZS že odgovarja.
Gasilci: Darovani denar bo v celoti šel za sodelujoča gasilska društva

Poteka akcija zbiranja denarja za gasilce. Ker se na digitalnih družbenih omrežjih širijo komentarji, da denar ne bo namensko porabljen, Gasilska zveza Slovenije sporoča, da bo šel izključno za gasilska društva, ki sodelujejo pri gašenju na Krasu.

Gasilska zveza Slovenije se je z mobilnimi operaterji dogovorila za odprtje donatorskega kanala za obnovo iztrošene ali uničene opreme društvom, ki sodelujejo pri gašenju velikega požara na Krasu.

Vsak občan, ki pošlje SMS s ključno besedo GASILEC5 na številko 1919, donira 5 evrov v zgoraj opisani namen, sporoča zveza. Sredstva so strogo namenska in Gasilska zveza Slovenije jih bo v celoti po sprejetem ključu razdelila med sodelujoča društva. O tem bo tudi obvestila slovensko javnost. “Gasilska zveza Slovenije ima svoje organe nadzora nad porabo sredstev, kakor tudi zunanjo revizijo in prav nobene bojazni ni, da bi bila lahko sredstva porabljena v druge namene ali zadržana,” sporočajo.

Prek SMS-ov so doslej zbrali 329.487 evrov, neposredno na transakcijski račun pa so prejeli 56.430 evrov.

Zveza je podobno akcijo izpeljala že leta 2014 po katastrofalnem žledu, ko je za zbrani denar kupila gasilsko opremo in jo na javni prireditvi v Logatcu razdelila med društva.

Ja, sportna pa pod Ministrstvom za zdravje?

da denar sploh ne bo šel ljudem ampak GD? Potem se bo spet mastil kak stric iz ozadja….

Pravijo tisti, ki so jim zaprli pipice.

Verjetno pa ste pozabili, da fašist janša ni dal denarja prostovoljnim gasilcem. Raje je dal župnikom in ostali golazni.

https://www.facebook.com/groups/slovenijazmore/permalink/1018672235483066/

Meni ni jasno kako so preko SMS zbrali 329487€? A se ni doniralo po 5€? Jest sem poslal GASILEC 5. Ali je bilo možno poslati manj? Če se je samo po 5 lahko poslalo potem se matematika ne izide.

Žalostno sicer, da bo en Boscarol iz svojega žepa pogumnim gasilcem dal toliko, kot država. Se pa strinjam, da naj grejo ta sredstva in malhe za nevladnike.

Zakaj je to žalostno? Ta vlada je prva v zgodovini, ki bo gasilcem kaj dala. Prejšnja vlada jim je dala samo prst v rit. Takole so delali s poklicnimi gasilci.

Poklicni gasilci so danes začeli dvodnevno opozorilno stavko. Kot je povedal generalni sekretar sindikata David Švarc, so se stavki pridružile vse gasilske poklicne enote, ki delujejo kot javni zavodi. Stavkovni odbor je tudi že sprejel sklep z zahtevo, naj vlada resno pristopi k pogajanjem, sicer bodo stavko podaljšali.

Med stavko po besedah generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Švarca režim dela poteka tako, kot sicer poteka ob nedeljah, kar pomeni, da gasilci ne opravljajo nobenih nenujnih stvari, »razen v primeru intervencij pri naravnih nesrečah, torej požarih«. Vseeno prebivalci po njegovih besedah stavke ne bodo občutili, saj je njihov namen poudariti predvsem razloge za stavko, in ne njenega poteka.

Pogajanja z obrambnim ministrstvom so po Švarčevih besedah zastala in tudi trenutno ne potekajo. Nadaljevali naj bi jih prihodnji teden. Še pred tem v sindikatu pričakujejo, da bo vladna pogajalska skupina pridobila poln mandat za pogajanja. »Njihovi izgovori, da za pogajanja nimajo soglasja vlade, so za nas nesprejemljivi in kažejo na nesprejemljiv odnos do poklicnih gasilcev,« je dejal.

Tukaj se pogovarjamo o prostovoljnih gasilcih. Poklicni gasilci ne rabijo  dopusta, da gredo gasit. Delodajalca ne rabijo prositi za dovoljenje pri udeležbi gasilske akcije.

Prostovoljni gasilci imajo 1001 problem. Predvsem njih sedaj rešuje ta vlada. Tako kot Janševa vlada se tudi Golobova ne zmeni za poklicne gasilce. Njim na Krasu niso namenili skorajda nič besed in pozornosti. Tudi nemogoče je, da bi se celotna poklicna brigada udeležila gašenja kot je bil na Krasu. Poklicni gasilci pomagajo še pri veliko več zadevah in morajo biti na razpolago ves čas, čeprav to pomeni, da nimajo v določenem trenutku nič za počet in tako je najbolje. Najbolj varni smo, ko so gasilci v svojih enotah ali doma.

Japajade, da morajo biti na razpolago ves čas. Verjetno takrat, ko so dežurni, a ne? Kot v vseh intervencijskih službah. Potem morajo dati dodaten denar tudi vojakom, policistom, reševalcem  in vsem, ki so bili na požarišču po službeni dolžnosti. Kam pa pridemo?

Kako jim ni bila namenjena pozornost? Hvala GASILCEM. To ni pozornost? Bi moralo biti hvala, POKLICNI GASILCI in še posebej hvala, PROSTOVOLJNI GASILCI? Niso vsi GASILCI?

Janšistični psihični bolniki se zgražajo, ker je bil vodni top uporabljen za gašenje. Ker ni bil kupljen s tem namenom, ampak za špricanje podivjane drhali, kot so zapisali psihični bolniki. Ne razumem, da oblast in na splošno narod dopušča obstoj te janšistične golazni.

Škandal! Svobodnjaki kot poceni politični agitprop na Kras poslali vodni top. Ta se je že pokvaril!

A ti čekiraš novo24? Pusti to. Noben drug medij ni tega omenjal, razen izjave Šarca o štarterju.