Kako priti iz tako hude situacije?

Kako priti ven iz tako hude situacije kot je prevara dolgoletne partnerke in smrt najboljšega prijatelja (prometna nesreča)? Vem, da gre življenje naprej samo meni se zdi, da se sploh nikamor ne premaknem ampak, da mi gre čedalje slabše. Nimam volje do ničesar, ponoči se konstantno zbujam, nimam apetita, motivacija mi je na fakulteti letos zelo padla. Čez poletje me čaka ogromno dela, če hočem izdelati letnik. Nekateri se v takih situacijah vržejo v delo, meni žal to ne pomaga. Kako naj pridem k sebi? Se zaposlim, za kratek čas je v redu, odmislim te stvari a se spet vrnejo.

Iskreno všeč mi je tvoja štorija ?

Zakaj pa gre za štorijo? Kaj pa če je človek v resni stiski? Zakaj je treba takoj nekaj napadat in take bedarije, če ti ne paše ali ne verjameš enostavno ignoriraj.

meni sta 2 kolegici obrnili hrbet prav v trenutku, ko mi je umrla sorodnica, ki mi je bila zelo blizu. Dosti let sem bila brezvoljna, jezna, nezadovoljna in prepirljiva.

Kako sem se ven izvlekla? Življenje je dobesedno šlo naprej. Za nekaj časa sem se umaknila s študija in menjavala zaposlitve (študij sem potle končala),. Tako da morda greš pavzirat, se zaposliš in ob delu končuješ šetudij.

Prevara ni fajn, predvsem zato, ker te nasprotna stran s tem poniža. Ampak pomembno je, da dvigneš glavo in začneš verjet, da je bila ona zanič človk, če je šla tako za tvojim hrbtom toliko let, ne ti. In ne išči si nove sedaj, v tem obdobju. Če že, išči prijateljico, ne dekle.

Smrt je pa nekaj, kar boš moral sprejeti, da se je zgodila in nanjo ne moreš vplivat. Terapevtsko bi ti rekla, piši pismo. Pismo napiši in začni z negativnimi čustvi – jeza, bes, nezadovoljstvo, obžalovanje, žalost in na koncu spomini. To piši in piši dokler ne bo vse manj in manj jeze in vse več in več lepih spominov. Proces žalovanja ima 4 stadije, če želiš – nesprejetje, jeza, žalost in na koncu sprijaznitev in to lahko traja dlje časa, se menja med seboj, obtičiš v eni. Poskusi s pismom. Vsaj čustva bodo šla ven in s čustvi se bo morda tudi pri tebi kaj premaknilo.

In drugo, kar stori, pojdi hodit. Hodit ali s kolesom, če ti paše. In to ne po kakem mestu. Pojdi na kak kras (pr sežani jih imaš nekaj), notranjsko, gorenjsko. Hodit pojdi (ne bodi reckless, da se ti kaj ne zgodi) in v hojo daj svojo jezo.

sožalje za tvojega prijatelja. Soočiti se boš moral s krutim dejstvom, da včasih tudi mladi umirajo in da nimamo garancije za nobeno stvar. Pusti si žalovati, bodi žalosten, hkrati pa lahko ohranjaš prijateljev spomin, da recimo kaj narediš njemu v spomin (greš na kakšno popotavanje, kamor bi si on želel ali kaj drugega).  Za punco pa tudi, vse živo se človeku zgodi. Bodi hvaležen, da se je skurbala sedaj, ne  pa čez 10 let, ko bi imela družino, skupne kredite…….  Že ni bila zate, če boš ok boš čez nekaj časa spoznal boljšo. Potrudi se pri faksu, ostalo pa daj malo na stran.

Je sranje ja, mnogo nas je doživelo takšne in podobne stvari…

Dovoli si čutiti vse to in daj to ven – lahko se izjočeš, lahko kričiš, lahko razbijaš pohištvo, lahko tečeš, plavaš, kar te pač pritegne, ampak mora bit v proces vključeno “telo”… Če ne bo bolje, mogoče EFT.

Hej, sčasoma bo bolje, v redu boš, drži se!

ti si budala

Težko, ampak gre nekako. Doživela podobno.  Najprej prevara dolgoletnega partnerja za katerega sem menila, da se bova skupaj postarala, dve let kasneje pa še smrt najboljšega prijatelja 20 let +…, dihaj, živi, leto dve in bo bolje…

Hudo, ker konstantno pogleduješ za njegovimi klici, sporočili, pa jih ni in ni….

Očiten morajo v tvoje življenje vstopiti novi ljudje.

Lepo počasi dan po dan. Posveti se študiju in delu. Meni je osebno spremenila življenje knjiga Marjana Ogorevc, sicer se ne spomnim naslova, ena od prvih. Zelo mi je pomagala, da sem se rešila paničnih napadov…. Nekak se počasi vse  po malem umiri, bolečina začne pojenjati… Vendar za vse je potreben čas. Srečno

Moje sozalje. Glede na to, da ne spis, bi ti priporocala kak baldrijan. Ce ne pomaga, mogoce poklici zdravnika, povej, kaj je, mogoce ti predpise kake blage tablete. Toliko, da se naspis, par dni. Ko je clovek naspan, je vse lazje, verjemi. Za krulo se probaj ne sekirat, razberem, da nimata itrok – bodi vesel. Prijatelja bos pa se dolgo pogresal, ampak tudi to poceli cas. Res, ves. Zdaj si v najhujsem. Zelim ti vse dobro.

Za tebe butalec pa ima bog dve šibi!!!

Piši pisma, piši nekomu, ki te je prizadel, piši kruli, k te je prizadela, izlij bes, piši in piši, dokler ne bo na duši čutila jezo in bes…

Mislim da imamo strokovnjake ki pomagajo v takih primerih samo ne vem kako do njih.Vprašaj zdravnika on bo že vedel kam se obrniti.

Jih nimamo. Pri nas si pomagaš samo sam. Za psihologa nisi, ker dohtar reče ja pa sej to vse je proces žalovanja…. ?

Dala bi en mali nasvet – poskusaj odmisliti situacijo. Zjutraj ko vstanes, v mislih pozdravi svojega pokojnega prijatelja, mu zazeli dobro tam kjer je in mu povej da ti pac moras ziveti tu in brez njega ti je hudo, a da ves, da moras iti naprej po svoji poti, enako z “prevaro” od punce. Ce ne gre z manipulacijo svojih mozganckov si reci, da je pa cas za neke tablete, iz naravnih “substanc” kot so persen, ( meni zelo pomagajo) so pa se tudi druga kot anxemil ( imam to zdaj ze doma, a se nisem poskusila, ker persena nisem dobila) -to se dobi brez recepta v lekarni – mogoce bi kaj pomagalo tudi vam… bolje to kakor pa obticati v zivljenju ( verjemite mi da sem od leta 2016 dozivela mnogo hudega, ostala v letu 2019 cisto sama v bajti in vse to osamelost zaprtost v teh korona casih prezivela le z persenom – prebrodila lani operacijo dojke, in vse delo sem vsa leta uredila skoraj sama saj imam oba sinova v Avstriji …itd vse se da ce se zeli… pa mnogo mnogo srece naj hodi v vasi poti zivljenja…

Poizkusi iti kakšen dan nekam v hribe. Meni vedno pomaga svež zrak, fizična aktivnost in lepote narave.

Poišči si strokovno pomoč.

Za spanje vzami Lexaurin.  Tako boš vsaj čez dan normalno funkcioniral.  Po pol leta ti bo veliko lažje. vse zahteva svoj čas.

Tud prijatelj bi hotel da naprej zivis in se ucis z fax.

Življenje nikoli ni bilo enostavno, življenje ni potica, je trd boj. Tudi razočaranja, izgube, padci, smrt nam dragih oseb so sestavni del življenja.

Kar te doleti, moraš prenesti. Partnerka, ki te je zapustila, te ni bila vredna! Mlad si še, čez čas se bo rana zacelila. Spoznal boš drugo dekle, tako, ki te bo vredna.

Kar se tiče smrti prijatelja – verjamem, da ti je res hudo. Nesi mu svečko na grob, pogovarjaj se z njim, če si veren, daruj za mašo. Ne vemo, zakaj nekateri umrejo tako mladi in ne vemo, kaj je na drugi strani. Smrt ni konec življenja, pač pa je prehod v drugo dimenzijo.

Če ne moreš spati, si kupi kakšne zeliščne kapljice, baldrijan, ali kaj podobnega. Če ti ne bo pomagalo, pojdi do zdravnika, da ti predpiše kakšne tablete za spanje, po možnosti sanval, da vzameš vsaj dvakrat na teden, da se naspiš in odpočiješ.

Zapomni si, da je še vse življenje pred teboj. Mnogim se dogajajo še mnogo hujše stvari, vendar se poberejo in preživijo. Tudi ti boš. Verjemi. Srečno!!! Vse dobro ti želim!

Bogve ce bos tole se bral…ampak to je vse nekaj kar rabi cas da predelas, to moras razumet. Razumi tudi, da so okoli tebe ljudje, ki so doziveli se hujse kot ti, pa so/smo se vedno tukaj in smo se borili, jokali, ….dobesedno, vprasaj se, ti je res tako slabo v zivljenju da je vredno tvojega trenutnega razmusljanja? Ok zalovanje da, ampak zalovati se da tudi ob opravljanju vseh obveznosti ki jih imas. Kot student imas moznost razporejat svoj cas, kar pridoma izkoristi. Ta fax borbaj in dokoncaj. Ko nimas obveznosti s faxom pa predeljuj izgube. Prijatelja pozabil ne bos in verjetno sta bila skupaj v nekem krogu ljudi,kot prijatelji, verjetno nista bila samo vi2. Verjetno ni hudo samo tebi, pogovarjajte se med sabo, scasoma bo lazje, pozabil pa ne bos nikoli, ce te je tega strah. Ohrani spomine, ne dovoli pa, da ti ta izguba ohromi zivljenje.

Glede prevera dekleta…bolje sedaj, kot da bi z njo imel otroke. Samo to ti bom rekla. Tudi druga punca bo prisla, ce si bos to dovolil in ne pogreval povsid tega, kar ti je bivsa storila.

Kako iz vsega tega….ce ti je res zelo hudo pojdi v lekarno in probaj s tem kar lahk kupus. Ce ne bo v 14d bolje, k zdravniku. Ne glede na to da si mlad, telo in um rabijo pocitek! Potem naslednje, ce nimas nobene zivali, pojdi v zavetisce in se zmeni za sprehajalca. Priporocam zavetisce zaradi psa, ker te bo to prisililo, da gres ven, da si odgovoren vsaj tist trenutek tvoj fokus gre drugam. Igra z njim, bozanje psa…ne si nabavit neke macje iod, ker to imas v sobi, nikamor ne gre…ne vem pa kako zivis, v studentu, doma, v najemu…postudiraj,kaj v tvoji situaciji lahko naredis glede zivali, ampak ja, zival ti veliko lahko spremeni in pomaga.