O poročanju medijev glede njene družine, denimo o zgodbi, da ima eden od otrok Downow sindrom, je dejala:

“Jaz sem na to že kar malo pozabila. Tudi to je bilo, a je šlo mimo. Rekla sem si: ‘Hvala bogu, da imam zdrave otroke. Kakšna sreča je, da to le govorijo in sta otroka zdrava. Vseeno je, kaj drugi o tebi govorijo, važno je to, kaj sam o sebi misliš.”

Omenila je tudi, da se zelo spomni dogodka, ko jo je novinarka poklicala, da bi preverila, ali je res v bolnišnici zaradi poskusa samomora.

“Me je prizadelo, novinarka je povedala, da ima celo moj izvid, celo izvid so ponaredili,”

je dejala Bačovnik Janša in dodala, da ne razume, kakšni nameni so za tovrstnimi namigovanji. 

O zaporu …

“To je mrakobno obdobje, žal mi je, da sem izgubila nekaj fotografij iz tega obdobja,”

je povedala.

“To je bilo eno tako bolj bizarno obdobje. Tudi ti naši zapori in Dob. Jaz se v tisti konec proti Trebnjem in Mirni ne maram več voziti. Morda bolj prav, da o tem govori Janez. To je en tak grozen kraj, sredi močvirja in posekanega gozda. Spomnim se ene socialne delavke, ki je kadila in jaz sem morala k njej na razgovor. Mož je moral tam vsak dan osem ur delat. On je to zelo stoično prenesel. Mislim, da je bil od vseh nas v najboljši koži. Ampak, napisal je čudovit roman.”

Vsakemu, ki bi Janeza Janšo želel osebnostno bolj spoznati, priporoča branje tega romana.

“Jaz zelo težko poslušam v javnosti te sodbe, ocene,”

je dejala Urška Bačovnik Janša.

“Celo kolega psihiater si je pred kratkim dovolil, kar je povsem nesprejemljivo, da je podajal psihiatrično oceno nekoga. Kakšna škoda, da ti ljudje ne poznajo mojega moža, kot ga jaz poznam, ker bi gotovo spremenili mnenje.”

Več si preberite na TEJ POVEZAVI.

Vir: zurnal24.si

Foto: RTV