Visokoizobraženi z izkušnjami – kako slabo službo bi vzeli?
Tema je namenja visokoizobraženim s cca 15 let ali več delovne dobe. Torej starost nekje nad 40. Pa, da ste ostali brez službe.
Kako slabo službo ste vzeli oz. ste pripravljeni vzeti?
Bi šli delat za minimalca kot čistilka, v proizvodnjo, kelnarit ali kaj podobnega, kjer se fejst dela pa plača zelo malo?
Kaj pa razna administrativna dela, kjer je plača še vedno slaba, je pa verjetno malce nad minimalcem? To bi šlo?
Ali pa raje bili brezposelni pa iskali naprej kaj boljšega?
Kaj pa recimo to: bi šli v Avstirjo delat kot sobarica, čistilka, proizvodnja… tam pa bi bil neto nekje 1200 ali več za taka dela. V proizvodnji še več, ker je na tri izmene pa zna priti več kot 1500 neto. Seveda bi se morali seliti.
V glavnem: bi šli za minimalca delat v Slo?
Bi šli v Avstrijo delat taka dela, ki pa so gor plačana bolje kot pri nas delovna mesta, kjer je potrebna visoka izobrazba. Vsaj glede na mojo plačo za DM, kjer je zahtevna visokoizobrazba, lahko rečem, da sobarica v AT več zasluži.
Je pa en hudič: 45 letnice, ki nima izkušenj s čiščenjem, fizičarjenjem, nočejo za sobarico. Je mlajših oz. izkušenih dovolj.
Vzamejo pa recimo na smučiščih vse: tudi 45letnike brez izkušenj z delom na smučišču (žičnice).
Odgovor je zelo odvisen od okoliščin. Če imaš kredit, najbrž greš prej delat kaj za nižjo plačo kot ostaneš doma, kadar te nekdo drug financira. Če imaš odplačano streho nad glavo ali živiš v mansardi staršev, ki ti kuhajo, lahko bluziš doma, dokler se ne pokaže kaj primernejšega. Če si v hiši, morda oddaš del hiše in tako dobiš del prihodka, ki ti manjka. Če imaš zdravstvene težave, najbrž ne moreš ravno enostavno delati kot sobarica ali čistilka ali natakar ali pač neko fizično delo, če te npr. matra hrbet.
Torej enoznačnega odgovora ne moreš dobiti, ker tudi če ti jaz rečem, da grem takoj delat nižje plačano delo, samo da mi teče delovna doba potem za pokojnino in da sem aktivna, ali da ne rabim iti delat, ker ima mož podjetje in me lahko preživlja, dokler ne dobim plače, ali da imam eno nepremičnino, ki jo oddajam in da mi to pokrije kredit, najbrž situacija ni enaka tvoja, in tudi moja dejanska situacija je drugačna od vseh tukaj navedenih. Če bi se to zgodilo, bi se odločala glede na vse te okoliščine, in danes je lahko moj odgovor drugačen kot jutri, če se karkoli spremeni. Je pa predvsem treba upoštevati tudi zdravstveno stanje, namreč vseh del mogoče ne moreš opravljati, če imaš kakšne težave. Ti nič ne pomaga, če greš danes za sobarico in zaslužiš dvakrat več kot tukaj, jutri pa te zagrabi hrbet in moraš domov, če se ne zgodi kaj hujšega in pristaneš v bolnišnici, morda celo nezavarovana…
Moj otrok. po zaključenem študiju ni dobil dela. Najprej se je zaposlil na komunali za košnjo trave. Pač za določen čas. Nato v proizvodnji. Za minimalca.
Prepoznali so ga kot potencial. Naredil neke prekvalifikacije. Ni minimalc, neka tombola pa tudi ne. Je pa srečen in mu ne bluzijo neumnosti po glavi.
Tako mimogrede: ne zanimajo me izkušnje mladine. Zanimajo me izkušnje 40+, takih s 15 + delovne dobe. Ne sveži diplomanti.
Dejanske izkušnje, ne teoretiziranje. Kaj bi, če bi, …
Pa, ko se omenja sobarico: sobarice v AT so seveda zavarovane, ni to Slovenija. Pa, če se kaj zgodi, imaš seveda zavarovanje, v AT.
Lahko pa povem kako sem jaz naredila:
Zdaj za slovenskega minimalca nisem pripravljena delat. Nisem pa našla kaj boljšega.
Sem pošiljala vloge tudi v AT, tudi za sobarico. Nič dobila (prestara, brez ustreznih izkušenj). V proizvodnji nisem probala, ker si ne predstavljam, da bi to zdržala. Natakarstvo? Ne, ni zame. Potem sem pa pristala na vlečnici, na smučišču. Tu pa sem par vlog poslala, so vsi ja rekli. Kaj bom pa poleti pa še ne vem. Mogoče kak bazen ali pa kaj takega. Pač dokler ne najdem neke ok službe.
Ampak v Slo takih del ne bi opravljala. Tu je vsaj pošteno plačano.
Sprašuješ, kaj bi, če bi bili v tej situaciji. Torej sama sprašuješ teoretično, ne o izkušnjah. Jaz bi se pač odločala takrat, ko in če bi do tega prišlo.
Za sobarico recimo zdaj v tem trenutku ravno zaradi zdravstvenega stanja ne morem, sicer najbrž bi. In to ti hočem dopovedati, da so lahko naše odločitve vedno drugačne glede na okoliščine, ki obstajajo v tistem trenutku. Zato ti lahko jaz napišem svoj potencialni scenarij, kaj bi naredila, če se to zgodi, a dokler se to ne bo zgodilo (kar seveda upam, da se nikoli ne bo, ker mislim, da bi dobila službo v svojem fohu, čeprav za nižjo plačo), ne morem vedeti, kako bi ravnala takrat. Imam pa neke teoretične scenarije, seveda.
Tole glede varnostnice pa zanimivo. Hvala za zapis. Sicer ne bi to delala v Slo, ker je sigurno minimalc. Ampak tudi v AT to iščejo.
Sem pa razmišljala tudi za delo na kopališčih pa kaj podobnega. Samo to je problem, ker so samo sezonska dela.
Pač nekaj je treba delat dokler ne najdem kaj boljšega.
Sem pa vmes imela razgovor za službo v Slo, zahtevana univ. izobrazba plus izkušnje. Pa, ker nisem bila prepričana, da bi šla za manj kot jurja delat, sem si pač privoščila, da sem bila na razgovoru odkrita. In me niso vzeli :). Odkritost se ne obnese. Je pa fajn, če si lahko na razgovoru privoščiš, da si odkrit, ker se ti ni treba klanjat delodajalcu.
Jaz sem izgubila službo in sem se zavestno odločila,da dokler dobivam nadomestilo službe niti ne bom iskala. Sem se res spočila in dobila neko novo energijo začela razmišljati,da bi šla na svoje. Pa sem dobila telefonski klic za super službo. Tako da visoko izobražene z nekim znanjem 15 let delovne dobe niso težko zaposljive. Dober glas seže v deveto vas.
Forum je zaprt za komentiranje.