Bivši/a v bolnici – ji/mu zaželite kaj dobrega?

Recimo, da imate bivšo/ega, ki ste jo/ga vi zapustili. Nista se nič kaj sprla, preprosto vam je bilo dovolj in ste jo/ga skenslali. Veste pa, da vas ta oseba še vedno ljubi, da ji je hudo, ker ste jo skenslali.

No zveste, da je ta oseba pristala v bolnici, na operaciji, po več mesec okrevanja, spet operacija, spet več mesecev okrevanja… veste, da nima nikogar, da bi ji pomagal, da živi sama, da nima koga, da bi jo vsaj psihično malce podprl, se pogovoril.

Pokličete to osebo, ji vprašate kako ji gre, kaj se je zgodilo, zakaj tako dolgo okrevanje, zakaj operacije, kaj se je zgodilo, jo zaželite dobro okrevanje….? Ali jo preprosto ignorirate, ne vprašate zakaj je v bolnici, zakaj operacije, kako gre…

Dobronamerna pozornost v težkih trenutkih je vedno plus.

Itak da vprašaš kako je in pomagaš. Pa kaj vam je ? Sploh, če veš da nima nikogar. Pri zdravju je treba dati vse zamere na stran in se obnašati odraslo. Drugo je, če ne veš in nimaš možnosti izvedeti. Ko pa enkrat veš.. jaz ne bi mogla mirno spati in se delati neumna.

mene je prejšnji teden bivša žena šla iskat v bolnico, ker nisem smel vozit. Nova partnerka je v karanteni. Vsi zadovoljni 🙂

Ja, tudi meni se zdi prav, da vsaj kako lepo besedo nameniš tistemu, ki ima take težave.

Tule sem jaz tista ta bivša.

V bistvu sem šele ob operaciji dojela, da me je očitno zapustil. Ob drugi operaciji pa sem dojela, da mu nikoli nisem nič pomenila.

Svojo bivšo ženo, ko sva bila skupaj, je kar naprej vozil k zdravniku in podobno. Pa sem mislila, da je res ok moški, da je tako skrben. Pa tudi do sestre, mame, otrok.

No, jaz pa nisem bila vredna ene lepe besede. Še huje, ko sem nujno rabila neke stvari, ki so še pri njemu. Omenila sem, da rabim, ker me čaka težka operacija. Samo v škatlo bi dal, kurir bi pa prevzel. ne, ni mogel tega storiti. Če bi me pa vprašal zakaj spet operacija, mogoče zaželel kaj lepega, bi bilo pa že čudež.

Prav ne morem verjeti, da sem nasedla takemu brezčutnemu tipu. Pravzaprav mi sploh ni povedal, da me je zapustil. Samo skenslal me je pa sploh nisem vedela zakaj.

A sta se posexala tudi?

Če bi (iz)vedela, ja. Ampak moji odnosi z bivšimi so okej, nismo se razšli na grdó, ni zamer, vsi smo šli v življenju naprej.

No, meni sploh ni povedal, da me je skenslal.

Sva morala vsak na svoje konec zaradi službe. Obljube kako ga naj pridem čez dva meseca obiskat, kako se bova redno slišala. Kako me bo on prišel obiskat. No, čvekov ni bilo. Vedno polno dela. Nisem mu težila. Obiska mojega tudi ni želel, ok ima toliko dela. Ko sem mu je glede dela sprostilo, sem ga povabila, da naj on pride na obisk. Seveda ni prišel. POtem sem pristala v bolnici. Ravno na dan operacije sem ga klicala, on samo sms, da me pokliče kasneje. Me ni, tudi drug dan ne. Čez en teden je poklical zaradi neke nujne reči. Ni me vprašal kako mi gre. No takrat mi je bilo nekako jasno, da me je že davno zapustil.

Čas je tekel. Spet pristala v bolnici, težka operacija. prej sem želela, da mi nekaj pošlje, kar je moje in je še pri njemu shranjeno. TUdi povedala, da nujno rabim, zaradi operacije. Mu ni bilo do tega, da bi mi poslal (na moje stroške seveda). Še manj, da bi me vprašal kako mi je, zakaj spet operacija. Nič.

Ne samo, da me je zapustil, ne da bi mi to povedal. Še tisto, kar je bilo prej, je bilo vse nič vredno. Če bi mu vsaj malo pomenila, bi vseeno vprašal kako sem.

Ko sem dojela, da me je očitno skenslal, sem vseeno upala na kako toplo besedo, vsaj napisal bi: srečno na operaciji in po operaciji. Nič. Nič.

Očitno me je zapustil ravno zaradi operacij, okrevanja. On rabi poskočno, zdravo žensko. Ne pa mene, ki okrevam že toliko časa.

Aja, mi je pa pred kraktim zagotovil, kako bo on vedno moj prijatelj. Kako bo on meni vedno ob strani stal. Lažnivec. Jaz na tleh, on nobene tople besede. Potem pa čez par mesecev prijavi, da bo on večno moj prijatelj.

Samo ne vem kdaj mi bi prijatelj? Mogoče takrat, ko bom zdrava, polna energije?

Moja mama je trenutno v bolnišnici že tretji mesec, ker ima hude težave pa jo moj oče s katerim sta ločena že 28 let vsak teden obišče. Njuna ločitev ni bila lepa dolgo časa sta kuhala zamere drug do drugega, ampak sta se z leti pomirila in sta tudi drugače redno v kontaktu pa čeprav samo kot prijatelja.

V tem konkretnem primeru, kot ga opisuješ, se mi zdi bolje, da tega človeka ne kontaktiraš. Ker bo zopet dobil upanje za vaju (če te še res vedno ljubi, kot praviš). Boljše, da se sam pobere po bolezni, kot pa da se bo moral poleg pobiranja po bolezni  obenem še drugič pobirati zaradi razhoda.

Poleg tega morda sploh ni tako sam, kot ti misliš, da je.

https://www.iskanja.si/knjige/zivljenje-je-tvoje.html

Poglej jaz poklicno skrbim za stare ljudi in njihove svojce. Pokličem tudi 5 ljudi. Vse imam rada. Večina ne pokliče nikogar, ker nimajo tega čuta. Meni ni treba, da je to bivši. Lahko je samo kolega. Pač rada ima ljudi.

Recimo jaz poklicno skrbim za stare ljudi. Na urgenco sem šla brezplačno po popolno neznanko. Pokličem cel seznam ljudi, kako jim je. Niso vsi taki in nimajo vsi tega čuta.

V ločitvenem postopku. Rabila pomoč, da dementnega in napol pokretnega očeta spravim do bolnice. No problem. Dobro srce nima veze z bivši ali sedanji.

Poznam eno bivšo ženo, ki se je šla zabavat na Martinovo fešto medtem ko so njeni otroci šli k očetu, njenemu bivšemu možu, na smrtno posteljo.

zalostno!

Mah jaz sem rodila otroka!Pa moj pqrtner ni bil tok dq naju pride iskat v bolnico!No zdaj ko je otrok velik in ko gq ne smirgla 5 procentov je pq vse narobe!!!!!

hm, pa brez sočutja do otrok …. tudi če že njihovega očeta ni več marala, bi lahko otrokom stala ob strani … no, mogoče jim je dneve pred tem in dneve po tem?

lepo ….. 🙂

Definitivno bi poslala sms z vprašanjem če rabi kakšno pomoč da naj pove bomo že zrihtali. Sem mnenja da dobro se z dobrim vrača in da če gledaš vstran si slabši kot tisti ki zavrne.

Lahko bi kaj pomagala ali vsaj vprašala.V takih primerih spoznaš človeka.

Če je tebe kdo ignoriral-TAKA OSEBA NIMA KAJ ISKAT V TVOJEM ŽIVLJENJU.

Meni se je tole zgodilo, ljubil me je, ampak me v 1 mesecu v bolnišnici ni vprašal kako sem…Zdaj, ko sem pa podedovala milijone pa bi rad bil prijatelj…

Saj ni tamo hudo…mene je moz zapustil…takkoj,ko sem dobila izvide,da se je rak razsiril na druge ograne…tako,da ne….ne vprasa,ce rabim kaj ali kako mi gre…tako,da…ni tako hudo….edino to,da je otroka odstran iz svojega zivljenja…to je hudo….da ne vprasa,ce je v redu in ce kaj rabi

Recimo, da ste morali zbrati kar nekaj poguma, da ste partnerico odslovili, ker kaže znake posesivnosti in vas je odnos dušil. Kmalu po razhodu, ki je k sreči minil mirno, ta partnerica pristane v bolnisnici in o tem na široko piše na socialnih omrežjih, o svojem stanju obvešča vaše znance in sorodnike. Vas sicer ne nadleguje neposredno, a naredi vse, da bi se vi zavedali, kako strašansko boga je. Pomislite celo na to, da si je bolezen nalašč nakopala zaradi vas. Kaj naredite?

Spremenite ime, priimek in se brez slovesa preselite na drugo celino in prav nikomur tega ne poveste. Človek, reši se!

Ne, v tem primeru ne, ker bi tvoj kontakt naredil več škode kot koristi. Razen če te sam prosi, pa še v tem primeru bolj rezervirano. Tak človek, sam od samega zna hitro postati čustveno odvisna pijavka, kar je za daljši čas obupno zahtevno zate. Pusti.

Zdaj vsaj vem kak človek je. Prej obljube kako mi bo vedno ob strani stal (tudi, če ne bova par), kako bo bedno moj prijatelj, kako mi bo vedno pomagal… potem pa bolnica, operaciaj, in je pokazal svoj pravi obraz. Potem pa še ponovno izjavi, da on bo pa večno moj prijatelj. Točno ve, da nimam nikogar, da bi mi pomagal, da sem čisto sama. Ampak ne, on niti vprašal ni kako mi gre. Aja, je pa povedal, da bo večno moj prijatelj. Kako pokvarjeni so eni moški.