Mož vse razda

Pri nas je tako, da ima mož dva mlajša brata, ki ju že od nekdaj podpira. Je najstarejši in ker so ostali sami z mamo še kot najstniki, je bil on tisti, ki je prevzel največ vloge očeta v družini. Zdaj so seveda že vsi odrasli, s svojimi družinami, mož pa ne zna izstopiti iz te vloge. Pa tudi ostalim to ustreza. Vedno, ko je kaj za naredit, zrihtat po kakih uradih ali kaj podobnega, vsi kličejo njega. Tako da se zgodi, da doma spusti vse iz rok in gre h kakšnemu bratu nekaj šravfat, ker ga je pač poklical. Ampak dobro, to sem pač sprejela in vem, da bo vedno tako. Bolj pa me moti to, da se mu zdi, da jima je še vedno treba pomagati tudi materialno. Brata sta sedaj že zdavnaj oba zaposlena, enako njuni partnerki in imajo urejeno eksistenco, mož pa kar ne preklopi na to, da je čas, da pomisli tudi na svojo družino in pusti brata, da sama poskrbita za svojo. Na primer, najin sin je prerasel kolo, jaz sem ga nameravala prodati in s tem denarjem delno financirati nakup novega. Mož pa je kolo kar odnesel k enemu od bratov, da bo za njegove otroke, ki so še manjši. Seveda zastonj, drugo kolo za najinega sina pa je bilo vseeno treba kupiti iz našega denarja. Enako je bilo z otroškimi vozički, smučmi, drsalkami in celim kupom stvari, ki se prodajajo iz druge roke. Brata seveda vse z veseljem vzameta, mi pa kupujemo vedno nove stvari, ki potem na koncu romajo k njim, čeprav bi se jih dalo še unovčiti. Z možem imava nekje povprečno plačo, torej ni ravno za razsipanje in razkošno življenje in bi denar od prodaje rabljene opreme prišel prav. Tako da sem že nekajkrat namignila, da mi tako ravnanje ni prav in da naj bratoma reče, da naj kaj prispevata za to, kar jim prinese. Pa sem dobila odgovor, da se v družini ne prodaja. Ampak ko je bilo treba pa po novo kolo, je pa mož šel delat k bratu in me mirno pustil, da sem ga šla kupit jaz z mojo kartico. Vedno bolj sem slabe volje zaradi tega, ker v bistvu jaz delam za to, da svaka dobivata zastonj robo za njuje otroke..

To je res grdo od moza

Ker vsako stvar ke nosi.tvoj sin pa ne dobi od njih nic.

Jah lej.

Naj ti da zraven za kolo.

In drugic za vse kar se da prodat, naj on da zravn

To se nardi 2 ajde 3 da dajes stvari, ce pa pol rabis spet nov kupit pa ni vec fajn.

Tud brata bi bla lohka bolj pametna no.pa vajinem sinu kej prispevala al.pa kupila kej

In ti si glih tisti hip ko je on sek k bratu morala po novi picikl? Pa drsalke? Pa smuci.

Poslji oceta naj gre kupit.

Imam starejšo sestro, ki ima 2 leti starejšega sina od moje tavelke hčere (imam 3 punca, fant, punca) od nje sem dobila kar nekaj cunj, sedaj pridejo v poštev bolj kot ne za srednjega otroka tavečja je 4 cm večja od njenega sina in ima eno pt večjo nogo pa še različnega spola sta… Za cunje mi ni nikoli nič rekla nič računala, je pa velikokrat prišla na kakšno kosilo tudi potico ji običajno spečem 2 letno.

Drsalke, rolarji, kolo pa sem ji sama rekla že kar nekaj časa nazaj: vem da si stvari  kupila povej koliko ti dam zanje  ker nima smisla da ti čez xy časa vrnem zjahano kolo če bo še ok ga bomo naprej prodali drugače gre na odpad….

Pa ne mi o tem, da se žlahti ne prodaja ampak imava obe čisto vest in dober občutek jaz da ji nisem nič dolžna in da ko stvar  prerastemo damo od hiše in ona nekaj dobi ker mora kupiti nove, večje stvari. Obe sva pa na boljšem jaz, ko ne iščem stvari naokoli in ona, ker se ji ni treba ukvarjati z prodajo preko bolhe.

Kompliciraš 100 na uro. Ko vidiš, da je otrok neko opremo prerastel, lepo daj oglas na splet, opremo prodaj in je to to. Ne vem, zakaj odlašaš s tem toliko časa, da tvoj mož stvari podari naprej. Uredi sama in ne boš imela problema.

Predvsem pa nehaj možu “namigovati”. Direktno mu povej, da boste opremo prodali na spletu. Ker rabite denar za nove stvari. Oz. kot že rečeno jaz na tvojem mestu sploh ne bi diskutirala, ampak bi lepo sama prodala.

Če ima preveč denarja na razpolago, odprita kakšen varčevalni račun ali začnita vlagati v kakšno investicijo. Naj se lepo tja denar steka vsak mesec, da mož ne bo imel občutka, da ima denarja na pretek.

Razumem tudi tvojega moža. Namreč tudi jaz sorodnikom ne prodajam, jim pa zelo rada kaj podarim. Ampak pri tem je treba imeti zdravo mero. Predvsem pa se lotiti tega tako, da je v družini konsenz in da sebi in svoji družini ne delaš škode.

Naj ne bo nor, sam sem bratu gradil hišo, on je spančkal po prekrokanih nočeh, mi smo pa delali, zjutraj sem vedno jaz vse pripravil za zidarje, premetaval odre, organiziral za streho, danes pa vpije kako je naredil hišo…

Meni se zdi pa normalno, da otroške stvari zastonj krožijo po družini. Vse, kar moj sin preraste, z veseljem dam naprej družini od sestre in sestrične (imajo mlajše otroke). Od čevljev do koles. Je pa res, da smo kar dobro situirani in si lahko privoščimo nakup novega.

Meni se pa zdi najbolj normalna stvar, da se stvari podari naprej najozji zlahti. Sama sicer nimam bratov in sester, ima pa moz dve sestri in mi je logicno , da bom dala njim in ne bom prodajala. Zaradi tega ne bom ubobozala, oni pa ne obogateli. Res pa je, da tudi oni niso skrti in so stvari vedno krozile. Meni je necak skoraj tako kot lasten otrok in mu bom ja dala rabljeno stvar od mojih.

Kar pa se kartice tice, imava midva z mozem obe kartici za NAJINE. To se pravi, lahko vzame tisto,  ki pise gor moje ime ali pa njegovo. Enako jaz. Ker denar je najin in ne moj in tvoj.

Mogoče moraš probat kaj prodat, da boš nehala živet v iluziji, kako se to splača. En kup časa vložiš v to, na koncu imaš pa opravka s samimi težaki, ki bi za 20% cene hoteli čisto novo stvar, pa še gratis dostavo.

Je pa res, da bi brata lahko bila toliko brihtna, da bi sama od sebe vrnila uslugo, če toliko dobita od vas.

Meni se tudi zdi najbolj normalna stvar, da stvari ZASTONJ krožijo po žlahti. Res je, da večinoma jaz podarjam, ker sem najstarejša in imam najstarejše otroke. Ampak meni je to v redu. Meni zelo veliko pomeni, da se razumemo, podpiramo. Ko je bilo treba starše rihtat, sta tudi oba brata zelo sodelovala in nisem bila sama v skrbi za njiju. Meni je neprecenljivo, da imam brata in da se razumemo. Če bi mož kaj sikal, bi ga hitro utišala.

problem ni v tebi ali tvojem mozu.

problem je v ljudeh,ki dobijo vse zastonj in nič ne dajo v zameno.

ker tako jih praktično zivita.

kakšna kava,čokolada,kosilo je minimalno v znak hvaleznosti.

Tudi meni se zdi normalno, da se v družini ne zaračunava.

Se strinjam, da se v družini stvari podarjajo, a prav je, da se to ceni in ob priliki povrne z neko protiuslugo, dražjim darilom.

S temi preprodajami pa kot slišim, se res ne splača zgubljati časa in energije, razen če gre za kakšno večjo stvar.

Jaz že od nekdaj podarjam vse stvari, ki jih ne potrebujem več. Pa nimam v sorodstvu nikogar, ki bi lahko nosil oblačil mojega otroka. Sosedom, prijateljem – tistim pač, ki jim kaj pač prav pride. Bralna lučka, rože, oblačila, rokavice, šali, radio, posoda – vse je šlo k tistim, ki so se tega razveselili, meni je pa bilo odveč.

Avtorica, morda preveč kompliciraš?

Prodaj preden odnese.

rešitev je res preprosta, prodaj preden mož odnese drugam. Pa mož naj s svojo kartico kupuje sinu te stvari. Res, da gre v končni fazi iz skupnega budžeta, vendar je vseeno drugače, če tipo vidi koliko kaj košta.

Pa sej je vseeno iz čigavega žepa gre denar, ženinega ali moževega. Ne razumem, saj je to družinski proračun. Ko zmanka na moji kartici gre oac denar z moževe.

Vcasih partner soloh nima obcutka, koliko kaj stane, tudi ko mu v cifrah poves, ko pa potegne svojo kartico in se mu znesek odsteje s trr, je stvar veliko bolj realna in ima takoj obcutek, koliko stane kolo.

Da malo pojasnim glede na vaše odgovore…saj ne deliva denarja ravno na moje/tvoje, vseeno pa imava vsak svoj račun in kartico in plačujeva vsak s svojo kartico. Enkrat eden, drugič drugi in se približno izravna. Ampak soloh je gre za to. Mene moti, ker odnese stvari, ki bi jih zagotovo lahko prodala brez posebnega truda. Za skoraj novo otroško kolo se dobi sigurno od 50 eur naprej in zame to pač ni znesek, ki bi ga kar spregledala. Pa tudi ni bil samo enkrat ta primer. Sin je že skoraj najstnik, tako da so se pri bratih znašli skoraj nov otroški voziček, poganjalček, skiroja v dveh velikostih, tri kolesa, več parov smuči in pancerjev, vsaj troje drsalke in še kaj. Če malo pogledam cene na Bolhi, bi za vse našteto zagotovo lahko dobila vsaj 500 eur ali še več. Zame to ni malo denarja. Seveda so poleg tega dobili tudi oblačila in razne manjše zadeve, kar pa pustimo ob strani. Ena je omenjala, da ona vse podari-rokavice, skodelice in podobno. Ja, tudi jaz veliko podarim, ampak kaj pa menda lahko tudi poskusim unovčiti, ne? Pa mislim, da niti enkrat nisem slišala kake zahvale, je že samoumevno, da dobivajo naše stvari 🙁

in zakaj za vraga jih ne prodaš, preden jih mož razda? sploh pa če je sin že najstnik, potem je teh daril konec, saj sedaj ne bo več menjaval koles, pancerjev itd. pa moža navadi, da bo on sinu kupoval dražje stvari

Oprosti, ampak nikoli v življenju mi ni prislo na misel, da bi nečakom, ki jih imam zelo rada, kaj prodajala. Z veseljem podarim, če imam. Rada gledam v njune srečne očke in ni ga denarja, ki to plača. Pa njun ponos, da je to od velikega bratranca in sestrične. Verjemi, dobro se vrne, morda ne z denarjem….

Jaz večkrat kaj podarim, rečimo kakšne hlače ali majice enim prijateljem, ostalo opremo pa pač prodam. Moji bližnji žlahti pa dam toliko kot dobim od nje. Ponavadi dobim potem plačano za delo, uslugo, kar naredim kar oni ne upajo. In mojim dam recimo marsikaj zastoj (oprema, podosa, pač če kaj ne rabimo), ampak potem oni vrnejo ko jaz kaj rabim. Tako da se nekako vrne usluga, delo, stvar.. Ne zdi se nam prav da gre samo v eno smer.

Tako da je za vsako stvar letel k bratoma mi je poznanano. Moj bivši je takoj letel domov, ko ga je oče rabil (doma stvari na pol narejene). Sicer se je to umirili, ko sem mu postavila meje in zagrozila. Moj trud pri njemu doma ni bil nikoli cenjen, zato je sedaj bivši.

Če bi vaši nečaki in pač ta dva brata to cenila, bi usluge vrnila. Ali postaviš mejo in bo še naprej tako. Enkrat se mora to končati. Ne morete se samo razdajati.

Treba je DAM – DAŠ.. edino to je pošteno, vse ostalo je izkoriščanje. In oni to vedo in vesedlo podpirajo tako vedenje.

Rekla si, če pogledaš cene na bolhi, se lahko dobi… To so oglaševane cene. Ni nujno, da bi ravno ti prodala tisto stvar. Seveda to ne pomeni, da je ne bi mogla, ampak obstaja verjetnost, da ne bi unovčila takšnega zneska, kot si zdaj predstavljaš. Kot je že Leelee omenila, gre čas za pisanje oglasa, nato te kličejo razni ljudje, kdo bi cenkal, kdo bi zastonj, ipd. Seveda se najdejo normalni ljudje, ampak se najdejo tudi težaki.

Sicer se ne strinjam, da mož še naprej fura vzorec očeta oziroma odgovornosti za odrasle ljudi, to je namreč narobe in na tem bi moral zelo delati, da se tega znebi. Ni tako enostavno, da mu ti rečeš in bo razumel. To je v njem, tako se počuti in nosi s sabo to dolžnost, da mora poskrbeti za mlajša brata, čeprav sta odrasla in zaposlena.

Poskusi mu razložiti, da seveda je lepo, da se kaj podari in pomaga, ampak prioriteta mu mora biti pa njegova družina, torej ti in otroci, in vaše finančno blagostanje. Ker on pomaga drugim, namesto da npr. doma pobeli, moraš ti poklicati malarje in to te stane 1000 EUR. Ta tisočak bi lahko šel na varčevalni račun za otroke, lahko bi dala nekaj za vajino pokojnino, lahko bi šli na boljši dopust. Skratka, vaše finančno stanje bi bilo boljše, in kot razumem, najbrž nimate ravno neke hude zaloge za hude čase, za odraslost otrok, za vajino pokojnino.

Res je, 10 EUR tu in tam je majhen znesek, s katerim se ne da zaslužiti z danes na jutri. Ampak 10 tu, 50 tam, počasi se pa skozi otroštvo nabere nekaj za otroka oziroma za vajine hude čase.

Mogoče res ne boš uspešna, morda nikoli ne bo razumel, ker ga vodi ta občutek dolžnosti, in morda tudi potrebe, da ga potrebujejo, ampak ni slaba ideja, da on naslednjič kupi stvar, ki jo otrok potrebuje, ker četudi gre za isti proračun, je čisto drugače, ali tebi zmanjka 200 EUR ali tega ne občutiš direktno.

Ne govori možu da je treba novo kolo, tega prodan potem pa povej da potrebuje novega.

Mož ima prav. Rajši podariš take malenkosti naprej tistim, ki ti nekaj pomenijo v življenju, kot pa prodaš za drobiž. Če bi jaz imel takšno partnerko, bi ji dal 5000 €, samo da mi neha težiti zaradi tega.