kvazi samostojnost odseljenih otrok

Znanka ima tri hčere, tako znanka kot tudi vse hčere so zaposlene.

Ena je odseljena, je poročena, ima dva otroka.

Druga je tudi odseljena, živi s fantom.

Doma je še tretja, ki se ji pri 33-tih “ne splača preseliti v podnajemništvo”.

Znanka pripoveduje, kako kuha in v posodice pakira obroke za obe odseljeni hčeri, da hči, ki živi s fantom, vsako popoldne preživlja doma (da 33-letni sestri in 58-letni materi ni dolgčas), da vikende preživljajo vsi skupaj v nakupih ali urejanju vrta pri hiši stare mame, da se dvakrat tedensko vsi po službi znerejo pri poročeni hčeri in potem tam klepetajo do pozne noči.

Hm, ali si odrasli otroci, sploh tisti odseljeni in tisti v paru, ne želijo nobene intime in preživljanja časa po svoje, ali nimajo nobenih hobijev, prijateljev, znancev – da je vse, kar mladi ženski, stari okoli 30 let po službi ostaneta samo še sestra in mama?

Prvi hčeri paše da ji nekdo deco zamoti pa nafutra.

Druga hči ne more več okoli frjuksat, otrok nima in je je dolgčas.

Tatretja pri 33 letih samska – vse kolegice so poročene z otroci in nimajo časa frjuksat naokoli.

a naključne znanke morajo vtaknit nos v vsako zadevo?

kdo pravi, da je to, kar naklada tvoja znanka, sploh res?

Mogoče pa se imajo v tej družini vsaj radi. Nekaj kar ti ne razumeš.

Tako jim pač paše. Tudi jaz bi z veseljem kdaj prevzela kuhano kosilo – ampak ga nimam od koga.

Nas je pet sorojencev. Vsi imamo svoje družine in se veliko družimo. Ne sicer tolikokrat kot v opisanem primeru, ampak še vedno pogosto. Če kdaj komu ne paše – ga pač ni. Se pa tudi velikokrat pokličemo – mame pa žal nimamo več. So pa naši otroci tudi veliki prijatelji, tako, da zaradi njih bi se komot dobivali vsak teden.

A da bi napisala “tudi jaz bi z veseljem kdaj kuhala za tri familije s svojega tošnla” to pa ne?

Kuha in pakiranje je danes brez zveze.Dobiš malico v gostilni za 5 evrov in pol.

5 menijev.

Druženje in klepet?

Zakaj pa ne?

Patetika. Ker smo tako zdolgočaseni ter nesamostojni (hčere) in enako nesamostojni ter posesivni (mati) ter ne znamo početi drugega kot 24/7 viseti skupaj, to gotovo pomeni, da se imamo radi….

Odraslega otroka imaš rad tako, da mu ne visiš za vratom in mu pustiš živeti svoje življenje.

Dobrodošel je doma, z veseljem se pogovorimo, gremo kdaj skupaj v kino, na koncert, če bi pa hči vsako popoldne iz službe namesto k fantu, s katerim živi, hodila k meni, pa bi jo vprašala, kaj se dogaja.

Res pa tudi jaz poznam malo starejšo in ravno tako nesamostojno gospo, ki se ne zna zamotiti z ničemer in mori svoji hčeri, da ji delata družbo.

Eni to ustreza, ker je pri 30-tih dolgočasna kot njena mama in ji vrhunec dneva predstavlja skupen ogled resničnostnega šova, druga pa se seli v sosednjo državo. Le zakaj…

Nekaterim so bolj pomembni znanci, nakaterim pa starši in sorojenci.

A zdaj, ce se znekom rad druzis, si nesamostojen?

Ce si rad z nekom, si posesiven?

Cudno tole razmisljanje!

Ti si tudi nedorasla. Še dobro da ni prijateljica, več veš kot frdamana znanka. ????

Pa sej je lepo da se družijo.

Veliko je takih, zato potem tisti, ki želimo več samostojnosti, dobimo pri starših črno piko: “Sosedova Mateja pa vsak dan pride, pa ima prav tako svojo družino in službo, ampak si vzame čas za mamo!”

Nekateri starši enostavno ne znajo imeti svojega življenja, ko otroci odidejo od doma. Ves čas imajo občutek, da jih otroci zanemarjajo, da premalokrat pridejo, jih kličejo, naj se oglasijo. Pripravljajo tudi posodice s hrano in pečejo pecivo, samo zato, da imajo razlog, da odraslega otroka pokličejo in mu naročijo, naj se oglasi, ali mu vse to celo sami peljejo na dom.

Pri nas je recimo tako, da smo v nedeljo popoldne na obisku pri starših do večera, a v ponedeljek dopoldne me mama že kliče, če popoldne spet pridemo.

Poznam podoben primer, ja. Odseljena hčera se za vikend kar nazaj k mami preseli. Verjemite, da ne zaradi ljubezni, ker se ogromno prekregata. Samo zato, ker ta hči enostavno nima svojega življenja. To je očitno neka nova moda.

Če bi se vsak zase brigal bi imel vsak dosti dela.Če se radi družijo naj se ,verjetno  nimaš dobrih odnosov s svojo familijo pa zganjaš fovšijo.To je zame opravljanje sram naj te bo.

Iskreno – med tednom imam komaj čas poklicati in vprašati, če so domači ok. Od selitve mi ne kuha nihče drug, tudi otrok mi ne pazi nihče. Z 11 meseci sta šla oba v vrtec in tako do šole. Tudi vse počitnice, če nisem dobila prosto sta bila v vrtcu in tako vse do šole. Od ponedeljka do vključno petka smo  vpeti v službo, gospodinjstvo, šolo. Dan mine kot šus. V soboto se pospravi, uredi tedenski nakup. Šele nato je čas za kak obisk, vendar zadnje čase večkrat gremo na izlet in potem za pol ure na kavo k domačim.

Se pa slišimo vsak dan. Poskušamo si vzeti vsaj 1x na 14 dni čas za daljšo kavico in obisk. Včasih se ustavim spotoma in pogledam če sta ok.  In enako je z drugim sorojencem. Radi se imamo, a zaradi narave služb pač ne moremo viseti ves čas skupaj.

Praviš, da če bi se vsak zase brigal, bi imel veliko dela, potem pa avtorico napadaš z nekimi očitki in ugibaš, kako živi. Ne uči drugih, česar sama ne znaš. Najprej se ti sama zase brigaj, boš imela veliko dela, potem pa drugim pamet soli.

Normalno, tako je pri večini. Če babice in dedki lahko pazijo vnuke, so stiki morda nekoliko bolj pogosti, sicer pa skoraj nihče nima časa vsak dan obiskovati primarne družine, ko ima enkrat svojo.

še ne tako dolgo nazaj so živele tri generacije ne samo pod isto streho, ampak v istem gospodinjstvu. Mladi so prevzeli imetje od starih in skrbeli za njih do konca. danes pa je kar naenkrat znak nesamostojnosti, če ti mama skuha kosilo, popazi otroke ali bog ne daj, da si celo urediš stanovanje pod isto streho.

Pač eni se radi družijo s starši, eni starši si želijo pomagati otrokom. Ene mame uživajo v kuhanju, ali pa s tem ohranjajo več stikov z mladimi in bi jim bilo sicer dolgčas. Eni tamladi si ne morejo privoščiti lastne hiše, ali pa mogoče prihranek raje vložijo za kaj drugega. Niso pa vse tašče take, da bi hodile vsak dan po stanovanju od tamladih in jim ne dovolile živeti po svoje.

Ni vse črno in ni vse belo. To je življenje. Če pa nekdo živi drugače kot vi, pa ni to nič posebnega. Pustite predsodke, gotovo imate sami s sabo dovolj dela.

Seveda ni. Samostojnost ni “odselitev od doma”, samostojnost je način razmišljanja. Vse polno je odseljenih nesamostojnih otrok. Samostojnost ni ravno direktno pogojena z premožnostjo. Nisi prav nič bolj samostojen, če živiš na svojem in ti mati prihaja urejat stanovanje/hišo ali tebe, veliko je tudi takih, ki skrbijo za svoje starše, pa živijo v isti hiši…

Tebi pa vrhunec dneva predstavlja kaj? Opravljanje in kritiziranje drugih na monu?

Verjemi, da imajo lepše življenje kot ti.

Imamo podobno situacijo in ti povem da tule ni problem v otrocih ampak v tastari, ki ji je dolgcajt.

Seveda pa otroci odklanjali zastonj hrane ne bodo…

Ni pa vse tako slabo. Pač skuha in lahko mlada familija drugje porabi denar in tudi prihranjen čas. Za gostilno se je tudi treba “ugvantat”.