Ali resnično prijateljstvo sploh obstaja?

No, stari pregovor pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja. Ampak meni se ne zdi to dobro merilo

To, da ti nekdo enkrat priskoči na pomoč, ne pomeni, da bo v prihodnje tudi enako storil. Še posebej če ga ta pomoč ni koštala preveč

Torej, pravi frendi so le stvar risank in filmov, kjer je ljudem stalno dana priložnost, da se izkažejo in pomagajo drug drugemu iz raznih nevarnosti, težav in zapletov

V resničnem življenju je malokrat priložnost, da se ljudje zares zbližajo in intimno spoznajo. Vse je fejk, iluzija. Misliš, da se razumete in imate nekaj skupnega, potem pa majčkena stvar iztiri vse. Tako je. Ker je življenje monotono in bedno, brezsmiselno. Brez poante

Redkokdaj je treba žrtvovati, izpostavljati se nevarnosti, tvegati, postaviti vse na kocko, in zato je vse popačeno. Nenaravno. V prazgodovini mogoče, kjer je nevarnost prežala za vsakim vogalom, je človeštvo imelo srce in pravo možnost, da se zedini. Ampak zdaj; nič od tega, kar izkusimo danes, je iskreno, pristno

End rant

Pravega prijateljstva seveda NI.

Ljubezen je mogoča edino matere do otroka, pa še to niso vedno matere pripravljene otroka ljubiti brezpogojno. Ampak ta ljubezen je možna.

Otrok ljubi mamo v začetku, nekaj let.

In to je to.

Obstaja, tako kot obstaja True Love.

Iz izkušenj, ne obstaja. Najprej se zdi, da ja, ampak ljudje te znajo negativno presenetiti.

To pravim sploh tistim, ki pravijo in se bahajo “Jaz takšnih ljudi sploh ne sprejemam v svojem življenju, imam samo prijatelje, ki jim lahko zaupam”. No ti prijatelji se čez noč spremenijo, ali pa te z ghostajo in ne veš kaj se je sploh zgodilo.

Mogoče so družinske vezi še najmočnejše, če imaš srečo in vlagaš v to.

Jaz pa verjamem v prijateljstvo kot tudi verjamem v partnersko ljubezen.  Nimam veliko res dobrih prijateljev, a za dve, mogoče tri prijateljice in za sestro vem, da se lahko zanesem nanje in one name. Z eno že 30 let, z drugo 20. V lepih trenutkih (praznovanja, potovanja…) ali manj lepih (pogovor, ko si potrt; peljati sredi noči kamorkoli, priskočiti na pomoč pri večjih delih, ponuditi denarno pomoč..). Na srečo pri meni res še ni bilo kakih res res hudih zadev (upam, da tako ostane). Tudi partnerstvo je prijateljstvo. Seveda je up/down in seveda ne morem biti zihr, da bo trajalo. No, upam pa lahko, ane? Upanje ostaja 😉 Gledam starša pri 75, 77 letih. Se imata rada, sta prijatelja in uživata v skupnem staranju.

Kot nekdo omenja, brezpogojna ljubezen je naceloma rezervirana za starse do otrok, sem jo imela in jo dajem naprej.

Ze pri partnerju obstajajo omejitve, pac do nekam gres od neke meje naprej pa ne.

Pri prijateljih prav tako.

S sorodniki enako.

S starsi se priblizas brezpogojni ljubezni, a ne kot z otroki.

Iluzija o nekem predanem in brezpogojnem prijateljstvu je naceloma neumnost, vsi mi zivimo svoja zivljenja in pricakovati od nekoga, da se stalno zrtvuje zate, je neumno pricakovanje.

Sicer pa, kaksna ljubezen do prijatelja je to, ce od njega stalno pricakujes, da se zrtvuje za tebe?! Se ti ne zdi to malo nefer?

Ze s partnerjem clovek ni eno, kako naj bo s prijateljem?

Pa spet, je prijatelj, ki te spremlja skozi zivljenje ze nekaj desetletij, res nevreden prijateljstva in zaupanja, ker ima svoje zivljenje in svoje obveznosti in se ne more ali vcasih tudi ne zna vedno posvetiti tebi?

Sama sem iz stare sole, cenim prijateljstva in na splosno cenim ljudi. Veliko pomagam, ko je situacija kriticna, grem tudi sebi v skodo, da lahko koga drugega izvlecem iz govna, ni mi to tuje, ampak ne v nedogled, jer ko nekdo stalno rine v tezave, enostavno vidis, da karkoli naredis, mu pomagati ne mores, dokler se sm ne odloci, da si bo pomagal.

Ko sem v tezavah, obicajno ne pricakujem pomoci od nikogar, sem bolj samosvoja in se skusam zmazati sama, a nekako se vedno najde kdo, ki mi pomaga in ni nujno, da je to prijatelj, lahko je le znanec.

Ta pricakovanja, kaj bi kdo moral, kdaj bi nam moral pomagati in koliko, so smrt za prijateljstva. Kot sem ze omenila, je res fer in prijateljsko, da od nekoga zahtevas ztrvovanje?

Das, kar lahko das in kar si zelis dati, ko potrebujes, ne pricakujes nicesar, a vseeno dobis, to je vsa filozofija, da nisi razocaran in da prijateljstva funkcionirajo.

Zmotilo me je frendi, pa prijatelje iščeš, pa fejk v isti vrsti. ??

Sam sem spoznal dokaj kruto resnico. Imam firmo in sem imel več prijateljev tudi zaposlenih…

Dokler se je cedilo mleko in med sem imel polno prijateljev, smo se veliko druzili , hodili na pijače, žure, običajno sem sam vse plačeval razen kakšne izjeme….

Ko pa so se tudi pri meni pojavile težave so se čisto vsi obrnili stran pa jih nikdar nisem prosil za denar…

Sem pa spoznal povno nekih ljudi  rubežnikov,, itn ki so mi v vseh teh letih pomagali več kot bivši prijatelji…

obstaja med psom in gospodarjem.

Seveda obstaja. Je pa izredno redko. Ker večina ljudi ni zmožna iti preko sebe. Isto je pri partnerskih vezah. So zelo srečne veze. Ampak zelo zelo redke. Zelo redko je da se najdeta dva človeka, ki sta čustveno dovolj razvita in nepoškodovana, da sta zmožna zgraditi res močno intimno povezanost med seboj. Pa naj bo to prijateljska ali ljubezenska vez.

In ne prijateljev ne spoznaš v nesreči. V bistvu v nesreči običajno veliko ljudi pride, ne vsi zato ker jim je mar. Pravi prijatelj je tam v sreči in nesreči. V bistvu jih je manj v sreči običajno. Ker ljudje imamo raje ljudi s problemi. Da se fajn počutimo ko “pomagamo”. Zelo redki so pa zmožni biti veseli za uspehe in srečo drugih. Še bolj so pa redki ljudje, ki so te zmožni sprejeti z vsemi napakami in sranjem ki ga nosimo ljudje s sabo. Večina ljudi si o drugih ustvari neko sliko v glavi. In ko ta človek izstopi iz te slike to ne prenesejo. Zelo redki ljudje so se zmožni razgaliti do te mere da so ranljivi in pokažejo nekomu kdo v resnici so. Večina neko olepšano sliko kaže ljudem. In zelo redki so ljudje, ki so to zmožni sprejeti. Da se dva taka skupaj najdeta je pa sploh redko. Večina ljudi ima zelo površinske odnose.

Obstaja, dokler ima en ali drug (ali oba) korist od tega. Ljudje smo egoistična bitja. Tako kot tudi ljubezen ne obstaja zares. Če ženska ne bi imela vagine in moški ne nudil neke varnosti, tudi ljubezni ne bi bilo.

Pravo prijateljstvo – kaj je to za vas?

Ljudje različno dojemamo kaj je za nekoga prijateljstvo. Za nekoga bo pravi prijatelj tisti, ki bo vedno povedal resnico v obraz ne glede na to kakšna je. Vendar se tukaj že zatakne. Tvoja resnica ni moja resnica in obratno. Previdno z besedami….

Za nekoga drugega bo pravi prijatelj tisti, ki ti pomaga, kadar si v stiski in potrebuješ pomoč. 

Spet tretji bo rekel, da je pravi prijatelj tisti, ki nas zmore sprejemati z vsemi minusi in plusi točno takšne kot smo. Je torej tisti, ki se z nami smeje, joče pa tudi počne vse sorte neumnosti z nami, če je to potrebno.

Prijatelj je oseba, ki bo z nami prehodila del ali pa celo našo življenjsko pot. Je oseba s katero imamo sklenjen prav poseben dušni dogovor. Pogosto je to tista oseba, ki ostaja z nami ne glede na vse.

Nova poznanstva so pogosto kot rahla zaljubljenost, ki sčasoma zbledi. Damo si, kar je bilo potrebno in gremo vsak svojo pot naprej.

Pri prijateljih pa se čas ustavi. To pomeni, da nekoga ne vidimo tudi več kot eno ali dve leti ali celo nekaj let, vendar se ob naslednjem snidenju naša prijateljevanja nadaljujejo. Ne govorijo zaman, da je prijateljstvo kot vino. Bolj kot je staro, boljše je.

Kaj pa je potrebno storiti, da se prijateljstvo obdrži in da ne razpade v trenutku? Potrebno je ČUTITI drugo osebo. Se večkrat »ugrizniti v jezik«, biti spoštljiv, sočuten, prijazen. Znati poslušati in tudi slišati. Pomagati, če je v naši moči. Če ne moremo drugače dajmo prijatelju vsaj upanje in mu namenimo nekaj tolažljivih besed.

Prijateljstvo ne nastane kar tako čez noč. Potrebno ga je negovati. Beseda »oprosti« se lahko tudi izreče, ko nekoga nekaj zaboli ali ga odvrne od nas.

Ljudje se ne umaknejo kar tako.

Naš prijatelj je oseba, ki ima nežno in veliko srce. Je tudi oseba, ki ima v sebi veliko ran za katere niti ne vemo, da obstajajo. Je nekdo, ki mu ni lahko v življenju. Je nekdo, ki želi in skuša pomagati nam, medtem ko nase pozablja. Tudi naš prijatelj si želi uspeti v življenju in biti srečen. Ljubeče ga podprimo in mu dajmo krila, da lahko z njimi poleti. 

Prijatelj ni vreča za naše smeti. Ni oseba brez čustev. Ni nekdo ob katerega si lahko obrišemo naše umazane čevlje. Ni nekdo, ki skače od veselja, ker mu s prstom kažemo vse njene/njegove napake.

Prijatelj je DARILO, ki ga je potrebno CENITI in SPOŠTOVATI. Toda prepogosto delamo s prijatelji enako kot s partnerji. Postanejo nam samoumevni in menimo, da bodo vse prenesli in prestali. Ne bo držalo…

Sklepati prijateljstva je zelo enostavno. Jih dejansko obdržati pa je druga plat zgodbe. 

Če iz vašega življenja vsi prijatelji odhajajo, ni to zaradi vaše rasti. Je nekaj narobe z vami. Kajti od dobrih ljudi še hudič zlepa ne gre stran.

Če pa ste oseba, ki ima veliko prijateljev potem zagotovo veste veliko o medosebnih odnosih in o tem kaj ljudje v danih situacijah zares potrebujejo ali želijo slišati od vas.

Prijateljstvo med moškim in žensko je možno le v zelo redkih primerih. Večinoma preskoči iskrica, zato previdnost ni odveč ?.

********************************************************************

P.s. V kolikor potrebujete zasebno dodatno pomoč za kakšen svoj osebni problem, me kontaktirajte na messenger in se dogovorimo za termin.

Z ljubeznijo in spoštovanjem, Akaša Laoshi??