deležniški – stakeholder – kapitalizem, skupni imenovalec epi in ostalega
Ljudje se kregajo na nepecljene in obratno, prerekajo o tretjem, petem odmerku, grških črkah abecede. pecljeni z občutkom solidarnosti, nepecljeni z občutkom izdaje.
Potem se ločeno od tega jezijo na lastne vlade ali pa jih hvalijo v nebo.
Potem ločeno od tega ugotavljajo, da gre javno zdravstvo po gobe ali pa na vso moč navijajo za zasebno, ali pa hvalijo čudovito oskrbo med boleznijo, češ kako se osebje razdaja, ali pa kritizirajo, kako se ne.
Ločeno od tega ugotavljajo, da inflacija narašča. Da se energenti dražijo. Da se draži hrana. Da korporacije kupujejo kmetijsko zemljo. Da izrinjajo kmete. Da si prizadevajo pridobiti monopol nad semeni.
Eni so, eni še niso dojeli, da je pravo sesuto. Da držav več ni. Da so samo še “javno-zasebna” partnerstva.
Eni so, eni še niso dojeli, da medtem ko se tretjič špikajo in trkajo po prsih, potekajo v ozadju procesi, pri katerih je špikanje en delček celote, celote pa mnogi od njih še kar ne povežejo skupaj.
certifikatdod.si/paul-polman-korona-virus-je-test-za-delezniski-kapitalizem/
http://www.weforum.org/agenda/2020/03/covid-19-is-a-litmus-test-for-stakeholder-capitalism/
zdravstvo
hrana, okolje, kmetijstvo
Nobeno področje ne bo več izvzeto. Vlada bo samo še marioneta kapitala. Ne glede na to, ali so nam trenutne vlade po svetu všeč ali ne – do nedavna so imele avtonomnost pri odločanju. A kapital se je odločil, da bo pri tem “pomagal skupnosti”. Trgi niso več samo potrošniki. Trg so postali družbeni odnosi. Ki jih s sodelovanjem v principu deli in vladaj rušimo kar sami.
In medtem ko se ljudje vedno bolj delijo, za brezzveze, nam odvzemajo tisto, za kar so se pretekle generacije borile.
Dokler to ne bo jasno vsem nam do zadnjega, so vse debate o koristnosti tega in onega, domnevnih solidarnosti in nesolidarnosti itd. povsem brezplodne. Nova kolonizacija je tu, in prihaja do vseh, tudi v najmanjše in najzakotnejše vasi.
Forum je zaprt za komentiranje.