Ne razumem ljudi, k delajo za minimalca

Zakaj delate za minimalca?

Moja soseda, mož in žena, sta se že pred 10 leti dogovorila z delodajalci, da jih odpustijo in od takrat so že 10 let vsi z otroci vred na socijalki. Nič jim ne manjka in denarja imajo dovolj za počitnice, ker itak vse ostalo dobijo zastojn /knjige za šolo, prehrana v šoli, potrebščine, obleke, hrano, najemnino, letovanja za otroke, božična darila za otroke…)

Oba zraven še mal na črno kje podelata za kakšen luksuz. Vsi so veseli, spočiti in zdravi. Veliko časa preživijo skupaj. Pa niso južnjaki, tapravi pametni kleni slovenci.

Mi delavci za take in drugačne plače pa bomo vsi kronično degenerirani in bolani pri 50tih…

Mene bolj moti, da se je minimalc toliko dvignil ostalo pa ne. Tako lahko delaš nekaj in imaš glavo spočito pa dobiš 780 eur, po drugi strani pa imaš odgovorno delo in vsakodnevni glavobol za 800 eur. Prav je, da dvignejo minimalno plačo, saj se stroški tudi večajo, a naj dvignejo potem tudi plače tistim, ki imajo odgovornejše delo.

Jaz pa ne razumem ljudi, ki nič ne delajo.

Delo ni služba. To, da nekaj ne prinaša denarja, ne pomeni, da ni delo. To je pač za deloholike in ritoliznike težko razumet

Jaz pa ne razumem ljudi, ki jih ni sram, da visijo na socialki.

Saj se. Cene.

Zakaj bi jih bilo sram? Pogruntali so, kako uživati v lajfu, medtem ko ostali cepci garajo za njih. Iznajdljivost se splača

Tak primer je pri nas. Jaz sem poslovodja malo nad minimalcem, brat in svakinja pa oba na socialnah in še subvencijo za najemnino imata oba. Živita brez problema, tudi spočita, jaz pa se moram vsako jutro urediti, lepo obleči, tudi malo make upa dati nase. Kdo hodi boljše skozi, se ve.

Nisem pa jaz tip za na socialno, svoje delo rada opravljam in sem vsaj v stiku z ljudmi in z možnostmi iskanja boljše službe.

ker enim se zdi to nesmiselno. Ok, si doma in si res spočit, ampak kultura počasi upada, način razmišljanja je kar je, postanejo egoisti in postanejo leni.

Res je, živijo lagodno življenje, ampak a je res lepo? Ne morejo vsega narediit, ne morejo vsepovsod, otroci bodo nekoč odrasli … kdo bo skrbel za njih ko bodo tej otroci na minimalcu in odrasli? Kako bo s premoženjem?

delovno mesto je takšno kakršnega si ga narediš. Če dovoliš delodajalcu da vozi po tebi, ker si ti postavil take standarde, bo pač tako. Sama nisem pripravljena sami sebe povozit do te mere, da bom na bolniškah. Želim delat, ke mi je všeč in plača 900 eur se mi ne zdi tok slaba. sem v dužbi, se premikam, imam kaj delat … skratka nsiem doma spočita in lena. Tudi ko sem bila doma brez zaposlitve, nisem bila pri miru. Ne morem, mi je dolgčas .. zato eni delamo, drugi pa lepo na socialki …

ljudje … dvignite glavo …. ste vredni več kot tej na sociali … nimate se kaj tlačit dol … in ne dovolite da vas delodajalec shira do te mere da bi vi postali nalomljeni … delavce dobiš vsepovsod … dobre delavce pa ne … imejte svojo veljavo … in se bo spremenila z leti tudi mentaliteta

Ce hodis v sluzbo, se ne pomeni da nekaj delaš.

če vas jaz prav razumem, nihče več nikogar ne razume.

Tako je Roxi, prav jih razumeš. ?

veš česa pa jaz ne razumem. Da nekdo, ki dela (garba kot konj) od svojega 16 leta, po 25 letih službe tudi bicikla nima. Da mu po izgubi službe CSD izda potrdilo, da je upravičen do enega toplega obroka hrane na dan v javni kuhinji. Da mora hodit na RK in Karitas po makarone in kruh. V razvitem demokratičnem svetu bi takšen človek bil herr in ne socialni problem. Zato mone ne blebetajte kar na pamet. Prej malo premislite kaj napišete. Nekaterim se tudi sanja ne v kakšni državi živite.

Volite Levico. Bodo oni vse nacionalizirali in dali revežem.

Zakaj delamo? Zato, ker nas delo veseli, ker dobimo v službi odlično kosilo, ker v službi ohranjamo socialni stik z drugimi in nismo osamljeni, se počutimo, da nekomu pripadamo, smo za nekaj koristni, vplačujemo v pokojninsko zavarovanje, da bomo imeli v starosti vsaj nek dohodek, poleg tega pa se s službo razvijamo in rastemo. Sem magister in preko študenta delam za 700€ in mi je ok, ker nisem plačan samo z denarjem ampak tudi z znanjem in izkušnjami in bom tako z mojo izobrazbo lažje v bližnji prihodnosti dobil službo za 1600€.

Jaz pa ravno razmišljam, da se bom zaposlila nekje za minimalca. Ker ne prenašam več slabih odnosov in polen pod noge v sedanji službi (čeprav je plača kar dobra, delo pa tudi ni slabo).

Raje ne. Lahko se ti zgodi, da boš v novi službi ravno tako dobivala polena pod noge, delala boš pa za minimalca, pa še delo bo po možnosti zanič. Zdaj pa imaš vsaj zadoščenje, da je plača dobra. Medsebojni odnosi so loterija. Lahko da ti na prvi pogled ljudje delujejo ok, potem pa počasi pokažejo svoj pravi obraz. Razmisli dobro.

dvignejo naj osnovno plačo ne pa minimalno.ne pa da podpišeš pogodbo z srednjo šolo za 500 evrov.bolano.

in nekdo ki še osnovne nima na koncu isto dobi kot nekdo izobrazen.

To se pa tudi sama strinjam. Pa vidim, da je teh primerov precej. Sicer se ne spoznam toliko, ampak nek tak primer je računovodstvo. Biti morajo na tekočem z zakonodajo, odgovornost je, biti moraš natančen in skoncentriran, ob bilancah veliko dela, plača pa okoli jurja ponekod.

Mislim, da je za nekoga, ki nima posebnih želja, bolje biti na socialki, ker si ob seštevku vseh ugodnosti na boljšem kot delavec, ki rinta za minimalca. Delavec tudi več porabi za prevoz, oblačila, za več energije rabi več hrane, nekateri morajo biti tudi urejeni in gre več za kozmetiko in toaletne zadeve.

CSD vsakemu še kako nazaj pobere kar da, verjemte, vse zaračunajo nekje nazaj, ker so taki ljudje v črnih bazah in se ve točno, koliko let kdo kaj dobiva in nekje prej ali slej usekajo nazaj! Zanesite se na svoje znanje in lastne roke in delajte pošteno, ni vedno slabo biti poštenjak.

Saj imaš prav. Ni prehitro za reagirati, ker lahko prideš s slabega na še slabše. Ampak ko si preprosto preveč utrujen od teh polen za normalno delo in normalno počutje, pač razmišljaš o kakršnihkoli rešitvah.

Normalno je, da človek dela in se ob delu se izgradnje kot osebnost. In da ima ob koncu delovnika dovolj energije, volje in časa, da normalno živi zadovoljujoce osebno življenje.

Žal je tega zelo malo. Imamo skrajnosti: takih na socialni, ki izkoriščajo sistem in vzgajajo nove generacije zajedalcev in se vse vrti glede njihovih koristi. Pa postenih izkoriščenih zaposlenih, ki si uničujejo zdravje. Se pa ljudem vedno manj ljubi, ker vidijo, kako se odvije, če se trudijo. Najbolje v službi pridejo čez konkubine, zajebanci in psihopati, jebivetri in nedotakljivi politični nastavljenci. Pošten, delaven in normalen težko da preživi z zdravo glavo in voljo.

Imam dvakratnik povprečne plače. A to je resnična revščina, če upoštevam uničeno zdravje, nič prostega časa, da bo pozna upokojitev zaradi dolgoletnega študija, odgovornosti in morebitne posledice in koliko mnogo vec služijo mnogi jebivetri, od katerih ni nič koristnega, pogosto pa ogromno intrig in zla.

Ja, če bi dobila neodgovorno umirjeno delo za minimalca, bi šla z veseljem pridno delat za osem ur, potem imam pa svoj lajf. Da si spočijem glavo. Ker razmerja niso normalna.

Jaki minister, ki bo delal za 1.600 eurov. Verjetno v elektrogospodarstvu:)

Vsako delovno mesto ima varnostno oceno tveganja. Imamo zdravnike, kirurge itd. kjer gre lahko marsikaj narobe za pacienta. Podrugi strani imamo pa delavce, lahko za trakom, skladišču, gradnji, kjer gre ravno tako lahko marsikaj narobe. pri vseh teh delih je lahko velika odgovornost. Npr. nek delovodja za 1300 eur mesečno se spopade z delovno nesrečo. To se dogaja dnevno. On osebno ni kriv, je pa odgovoren. Ali potem takem je to dovolj.

Jaz pravim delaš za toliko kolikor se zmeniš. Nič več in nič manj.

Problem je v tem, da je minimalen postal kar nek standard. Za diplomirane, za magistrsko še posebno za ženske. Vse kar je dela referentov, ki delajo vse od naročil, iskanje strank, razpisi…do pakiranja in pošiljanja, izdajanje računov…

Minimalen… vzemi ali pusti.

Je pa polno deficitarnih poklicev večinoma moških… zidar, mesar, elektrikar, tesar…