Ko se nihče ne spomni nate
Veseli december, pa božič, novo leto. In nikoli se nihče ne spomni name. Se niti ne želi. Me nihče sploh ne pozna več. Samo takrat, ko kaj rabijo.
Pa razmišljam. Eni in isti ljudje vedno namenjajo pozornost, prijaznost, pomoč, podporo samo enim in istim ljudem. Pa to ne govorim o družinskih članih. Ampak čisto običajnih ljudeh kot sem tudi jaz in ti in vsi. Večinoma ljudem, ki vso to pozornost že imajo pa jo še dodatno dobivajo. Nekateri nimamo nič in tudi nič ne dobimo. Ne govorim o materialnih stvareh ampak čustvih, prijateljstvu.
In potem taki ljudje še govorijo kako so dobrosrčni, dobri, prijazni, pozorni. Ampak, ko bi vse to lahko pokazali jih pa nikjer ni. Voščijo samo, če ti prvi voščiš pa še to samo iz vljudnosti, drugače sploh ne bi. Zato, ker bi ti res želeli dobro pa ne.
Sem bila dolga leta tista, ki je vedno vsakemu voščila, ohranjala stike z vsemi, klicala, pisala, spraševala… potem sem naredila selekcijo in obdržala stike samo s tistimi, ki so se tudi mene spomnili. Tako veš komu je do tvoje družbe in komu ni. Za take si vzamem večkrat čas in jih pokličem, tako da imam sedaj več časa za njih, ki sem ga prej izgubila za tiste nepomembne odnose oz neenakovredne po trudu.
Daš dam, 08.12.2021 ob 14:38
Sem bila dolga leta tista, ki je vedno vsakemu voščila, ohranjala stike z vsemi, klicala, pisala, spraševala… potem sem naredila selekcijo in obdržala stike samo s tistimi, ki so se tudi mene spomnili. Tako veš komu je do tvoje družbe in komu ni. Za take si vzamem večkrat čas in jih pokličem, tako da imam sedaj več časa za njih, ki sem ga prej izgubila za tiste nepomembne odnose oz neenakovredne po trudu.
Mislim, da dandanes nima nihče veliko prijateljev in med temi 2 ali 3 “prijatelji” narediti selekcijo bi bila že znanstvena fantastika. Edino popolnoma zamenjati družbo. Ampak najti to družbo, sploh zdaj v teh časih?
Mi je že malo zoprno poslušati recimo “Je treba pomagati en drugemu”, ampak ravno tisti, ki to reče pa nikoli ne pomaga.
Zakaj točno se sekiraš glede ljudi, ki jim ni mar zate? Zakaj bi takšnim sploh namenjala energijo in pozornost?
Sama sem nekoč tudi vedno prva voščila, itd. Potem sem se zamislila in eno leto nisem nikomur voščila prva. Glej ga zlomka, skoraj nihče mi ni voščil in tako onim, ki mi niso, nisem nikoli več pisala, oni meni tudi ne. V bistvu je to zelo super način, da izveš kdo ti je sploh pomemben v življenju in se očistiš tistih, ki to niso.
Do nedavnega sem imela 4 prijatelje, sedaj imam še samo 1 in mi je čisto v redu tako. Ljudje pridejo in odidejo iz življenja, se niti najmanj ne sekiram okoli tega.
Razdajam za druge se ravno toliko kot se oni zame in čisto nič več. Sem brez slabe vesti okoli tega in življenje je neprimerno lažje kot je bilo nekoč, ko sem se bolj razdajala.
žalostna662, 08.12.2021 ob 14:33
Veseli december, pa božič, novo leto. In nikoli se nihče ne spomni name. Se niti ne želi. Me nihče sploh ne pozna več. Samo takrat, ko kaj rabijo.
Pa razmišljam. Eni in isti ljudje vedno namenjajo pozornost, prijaznost, pomoč, podporo samo enim in istim ljudem. Pa to ne govorim o družinskih članih. Ampak čisto običajnih ljudeh kot sem tudi jaz in ti in vsi. Večinoma ljudem, ki vso to pozornost že imajo pa jo še dodatno dobivajo. Nekateri nimamo nič in tudi nič ne dobimo. Ne govorim o materialnih stvareh ampak čustvih, prijateljstvu.
In potem taki ljudje še govorijo kako so dobrosrčni, dobri, prijazni, pozorni. Ampak, ko bi vse to lahko pokazali jih pa nikjer ni. Voščijo samo, če ti prvi voščiš pa še to samo iz vljudnosti, drugače sploh ne bi. Zato, ker bi ti res želeli dobro pa ne.
Za @žalostna662
Podpis pod to. Življenje me je v določenih vidikih bogato nagradilo (finančno, poslovni uspeh), zdravje , partner, otroci, starši, to je področje, kjer sem zelo uspešna. Po drugi strani pa prijateljstvo ZERO. Čisti zero. Pa nisem slab človek, veliko sem dala, sem bila dobrodelna, pozorna, si zapomnila kaj ljudi teži, jih vprašala o tem, svetovala. Sedaj pa spoznam, da nikomur ni mar zame, razen moje družine. V letošnjem letu se je zgodila zelo huda družinska tragedija, niti vprašali niso, kako si. Kako se je razpletlo. Nikogar ne zanima.Samo zavist, zavist, ker to da imaš denar, je za Slovence vredno največ, še dušo bi prodali za denar. Samo to vidijo, denar. Nihče pa ne vidi , koliko človeku pomeni drobna pozornost, kako malo je treba da si prijazen do soljudi. Zato sem tudi jaz ukinila take, čeprav sem v srcu žalostna. Ne voščim več ali pošljem par SMS sporočil, to je to . Itak noben ne pokliče. Letošnje leto se mi zdi, da je v odnosih do soljudi pogorelo. Ljudje so skrajno sovražni postali, sploh na družabnih omrežjih. Moji prijatelji so postale živali.
ne vem no446, 08.12.2021 ob 18:48
Ne vem, ampak se mi vedno zdi, da vsi vi, ki jamrate, kako ste sami, ste v bistvu sami krivi za to.
Realno, od 8 milijard ljudi ne more biti, da ti pa res nihce ne sede in da res nikomur ni mar zate!
Lahko da se zaradi slabih izkušenj odmaknemo sami. Samozaščita pa to.
Osamljen je samo, kdor ne ceni svoje lastne družbe. Še v življenju mi ni bilo dolgčas, pa imam samo eno prijateljico, pa še ta je sveža v razmerju in nima za nikogar časa. Nikoli nisem potrebovala ljudi, zato jih tudi nisem zbirala. Mora biti grozno, če ti manjka pozornost drugih, ko pa je vendar pozornost same sebe do sama sebe lahko daleč najbolj pristen stik. Najdi se raje v čem, ne s kom.
uživaj v svoji družbi, 08.12.2021 ob 19:15
Osamljen je samo, kdor ne ceni svoje lastne družbe. Še v življenju mi ni bilo dolgčas, pa imam samo eno prijateljico, pa še ta je sveža v razmerju in nima za nikogar časa. Nikoli nisem potrebovala ljudi, zato jih tudi nisem zbirala. Mora biti grozno, če ti manjka pozornost drugih, ko pa je vendar pozornost same sebe do sama sebe lahko daleč najbolj pristen stik. Najdi se raje v čem, ne s kom.
Ne gre za to, da ne bi znala biti sama s sabo. Tako kot je nekdo zgoraj napisal, sem raje sama kot pa s slabimi ljudmi. Gre za to, ko od ljudi slišiš kaj vse bi bilo treba, da se ljudi ne deli na slabe in dobre, da bi si morali pomagat, stat ob strani, namenit ob praznikih pozornost tudi brezdomcem itd. Ne gre izključno samo zame. Ampak, način, kaj vse ljudje govorijo sami pa tega ne naredijo. Meni se pa ravno taki zdijo, da ne znajo biti sami s sabo. Govorijo vse mogoče, ampak očitno bi to radi zase, sami pa tega ne naklonijo drugim.
Jaz pa na to gledam drugače, ne da smo čudni, mogoče smo preveč senzibilni, pošteni, iskreni. Zadnjič v frizerskem lokalu poslušam opravljanje, komaj sem čakala da sem šla ven. Iz ene ženske je prav bruhalo, sam gnev, sovraštvo, grdo opravljanje, spravila se je tudi na frizerke, jih kritizirala, dajala pripombe na njihovo delo. Potem pa se mi prikaže njen FB profil, ker imava skupne prijatelje, pa vidim objave v stilu sonček Marija, duša od človeka. To je o njej sodelavka pisala. A vem da je njen jezik zloben, da bolje, da te niti ne opazi, ker si že na dnevnem redu pri njej. Kam gre ta svet, če je ona sonček, kaj smo ostali? Hočem reči, da tisti ki imajo dosti družbe, ponavadi sploh niso dobri ljudje. So samo družabni , privabljajo ljudi, čeprav dostikrat ne dajo nič, kvečjemu samo jemljejo. Ampak po nekem ključu imajo vedno ljudi okoli debe. Sama vem da sem tisočkrat boljša oseba od te Marije, pa nimam prijateljev. Oziroma imam eno , ampak to je bolj kolegica. Mogoče je tako zapisano v usodi. Ali pa se mi gabi hinavščina in pokvarjenost ljudi. Ne počutiš se več dobro med ljudmi, druženje mi ne da nič, več vzame kot da.
Verd, 08.12.2021 ob 19:32
Jaz pa na to gledam drugače, ne da smo čudni, mogoče smo preveč senzibilni, pošteni, iskreni. Zadnjič v frizerskem lokalu poslušam opravljanje, komaj sem čakala da sem šla ven. Iz ene ženske je prav bruhalo, sam gnev, sovraštvo, grdo opravljanje, spravila se je tudi na frizerke, jih kritizirala, dajala pripombe na njihovo delo. Potem pa se mi prikaže njen FB profil, ker imava skupne prijatelje, pa vidim objave v stilu sonček Marija, duša od človeka. To je o njej sodelavka pisala. A vem da je njen jezik zloben, da bolje, da te niti ne opazi, ker si že na dnevnem redu pri njej. Kam gre ta svet, če je ona sonček, kaj smo ostali? Hočem reči, da tisti ki imajo dosti družbe, ponavadi sploh niso dobri ljudje. So samo družabni , privabljajo ljudi, čeprav dostikrat ne dajo nič, kvečjemu samo jemljejo. Ampak po nekem ključu imajo vedno ljudi okoli debe. Sama vem da sem tisočkrat boljša oseba od te Marije, pa nimam prijateljev. Oziroma imam eno , ampak to je bolj kolegica. Mogoče je tako zapisano v usodi. Ali pa se mi gabi hinavščina in pokvarjenost ljudi. Ne počutiš se več dobro med ljudmi, druženje mi ne da nič, več vzame kot da.
Evo, točno to. Več kot ima človek prijateljev, bolj rečeno “prijateljev” bolj misli, da je priljubljen, da lahko vse govori, počne, kljub temu, da tudi koga prizadene. Ampak seveda ne, on pa že ne. No in ravno taki pa potem po frizerskih salonih in okoli opravljajo. Kasneje pa ravno tistemu katerega so malo prej opravljali gledajo v oči, ga srčkajo in sončkajo, vse pocukrano a nič resnično.
Ja, in ravno taki, ki imamo enega ali nič prijateljev smo ponavadi najbolj pošteni, iskreni.
Tisti, ki imajo veliko prijateljev si jih ravno s tem opravljanjem pridobijo na svojo stran, pa so malo tukaj, malo tam. Vedno imajo rezerve. Potem pa slišiš “nimam časa”. Seveda ga nimaš, ker si pri drugem “prijatelju”.
Forum je zaprt za komentiranje.