Gledam čudovit film o življenju na slovenskem podeželju.

Vdovstvo Karoline Žašler. Narava, mir, ptički, zrak, dobrosrčni ljudje, zdrava kmečka pamet … Nobene dekadence kot v Ljubljani, nobenih južnjakov, ki bi pokvarili poštenega slovenskega človeka, nobene zavisti, škodoželjnosti, hinavščine …

to gledajo žabarji,nato si kupijo vikend ali celo hišo “pri kmetih”,tu pa se začne za nas živa kalvarija,ko kličejo policijo ker sosed žaga drva na dan nedelje(za nas čisto normalno,ker delamo cel teden,doma pa vse čaka na sob+ned),kličejo razne inšpekcije ker smrdi po gnoju(mleko pride izpod usranih kravjih riti)pa na sodišča nas vlečejo,pridejo in je vse njihovo,mislijo,da ji je treba spoštovati??zakaj pa,niti dober dan ne izgovorijo,naša bodoča žabar soseda parkira nar na zelenici,katero kosimo in urejamo s sosedom,pa na infrastrukturo bi se rada priklopila,ker je to “itak javnodobro”…groza,katastrofa res

DESPERADODAJKA, ja ta je pa res dober Slovenski film. Velikokrat so pri gledalcih priljubljeni slabši slovenski filmi, ampak ta pa spada med dobre.

“na krasu”,

a si vedela, da se k vam ponavadi preselijo tisti Ljubljančani, ki jih že v Ljubljani ni noben maral in so stalno probleme povzročal?

V tej vasi so bili neskončno hvaležni in navdušeni, da jih je Tone Partljič tako idilično in lepo prikazal v svojem scenariju. Tam je namreč učil, čez par let so pa film posneli kar v dotični vasi.

Dobro poznam ta film.Že na začetku filma je varanje, samomor Žašlerja , pijančevanje in posilstvo.Kjr

si videla ptičke in dobrosrčne ljudi, pa ne vem…

A si morala pokvariti igrico??

Je že vedel zakaj, je ta krasen primerek socialnega realizma tam posnel.

Zagotovo so ga navdihnili?.

Ahhhhh ja, nekateri ne prepoznate sarkazma tudi, če vas poči po buči.

Dober film.

Tako je bilo pač življenje v ‘zlatem socializmu’.