Uvajanje na zobozdravnika

Danes se pogovarjam z mamo dvoletnika, nakar se pohvali, da gresta že petič na uvajanje k zasebnem zobozdravniku. Samo na pogovor, da se otrok navadi, seveda ne bo še nič delal.  Po drugi strani slišim od veliko znancev, kako do svojega zobozdravnika ne pridejo, tudi če so v bolečinah, kajti čakalne dobe so predolge. Se samo meni zdi neverjetno, da zobozdravnikov ni, če jih potrebujemo, vendar so eni plačani samo za uvajalne urice, ker je to dodaten dobiček? Razumem, da je pomemben pristop do otrok, da nimajo travm pred zobozdravnikom, izkušnja ni nikoli prijetna niti za odraslega, vendar se sprašujem, kje je meja, sploh v trenutnih časih, ko do zdravnika veliko ljudi sploh ne pride.

Naj gredo k zasebniku tako kot ta mama pa bodo jutri na vrsti. Mislim ženska ga plača. Ga ne plačuješ ti zato da se z malim heca. Njena stvar. Če si pa odvisen od javnega zdravstva pa pač čakaš. Oz. najdeš zobarja ki nima tako dolgih vrst. Verjemi se najdejo.