kako se razumete z najbližjimi?
Z mojimi se razumem dobro, tudi s širšim sorodstvom, vedno lahko računajo tudi na mojo pomoč in jaz na njihovo.
Z moževimi se toleriramo. Smo prišli do hladnih, a vljudnih odnosov, a na njih se za podporo in pomoč ne bi nikoli obrnila.
Enako mož, prej bi vse to iskal pri mojih sorodnikih kot pa pri njegovih.
Zelo dobro. S sestro se slisima vsak dan, vikendi so obvezno skupni. Tudi nasi otroci so si zelo blizu. Z mojimi starsi je podobno, vsakodnevno smo na vezi, z ocetom celo veckrat na dan. Imamo skupne dopuste, tudi starše vzamema zraven. Pa ne za cuvanje otrok, ti so ze vecji, ampak ker nam je tako fajn. Nenazadnje nikoli ne ves, kdaj bos koga nazadnje videl. Tudi ob bolezni starsev, sva se s sestro lepo dogovorile kdaj katera poskrbi za katerega. Tudi starsa se med sabo odlicno razumeta, ceprav sta locena ze 28 let. Ampak na vsak rojstni dan prideta oba, nikoli ni bilo zamer, tudi ko sta se locevala ni bilo cutiti napetosti. V bistvu mi je prav zabavno, kako vcasih udarjate debate o njuni mladosti. Sta pa oba starsa v dobrih odnosih tudi z bivso druzino, torej tasti, tascami, svaki, svakinjami. Niti si ne znam predstavljat, da bi se ok kakem vecjem druzinskem dogodku gledali postrani. V bistvu se tudi v sirsi druzini noben ne gleda postrani, pa imamo tudi locence, nezakonske otroke ipd. Za ljudi smo cudni, nam je pa tako kul. Ne bom pozabila vaskih cenc, ko je na pogreb bivsega svaka prisel oce s svojo bivso zeno st 2 ter mojo mamo, skupaj. Ampak se tudi onidve poznata od nekdaj, in sta se vedno prijateljici. Atejova zena st 2 ima hcero, ki je se sedaj del nase druzine in je seveda na vseh praznovanjih, vkljucno z njenimi otroci ( te najini, s sestro,obravnavajo kot sestricne). Se najbolj se skregamo ob igranju activity?
Smo vzdržali skozi viharje in nevihte z mojo družino in tudi mož je spregledal, da to, da si odkrito povemo kaj je narobe včasih povzdignemo glas ne pomeni, da se nimamo radi. Še zmeraj se pomirimo in najdemo skupno pot in stopimo skupaj, ko se med sabo potrebujemo. Vidimo se večkrat tedensko, mesečno praznujemo r.d….
Pri njegovi družini pa njemu vse bolj šteka… Vedno je obveljala beseda mame, vsi so samo kimali in nihšče ni povedal drugega ‘svojega’ mnenja…trenja, nezadovoljstvo so se nabirala. Pomagajo samo najšibkejšemu členu v družini ostali se pač morajo znajti… pomagati pa seveda obvezno…
Tako, da imam občutek, da se je z leti bolj navezal na mojo družino (kot je že ena imela primer) kot svojo in bo prej tudi poiskal pomoč pri naših in jo tudi dobil, kar pri njihovi ni mogoče.
Zadnje leto je svoje obiskoval zelo zelo poredko, nazadnje je povedal, da je z obiski zaključil. Kaj je bilo mi ni v podrobnosti povedal. Me je tašča sicer poklicala in želela moje posredovanje v njeno korist – a sem ji povedala, da se v njihove prepire ne bom vmešavala in naj sami rešijo…
Nuska, 01.12.2021 ob 11:24
Zelo dobro. S sestro se slisima vsak dan, vikendi so obvezno skupni. Tudi nasi otroci so si zelo blizu. Z mojimi starsi je podobno, vsakodnevno smo na vezi, z ocetom celo veckrat na dan. Imamo skupne dopuste, tudi starše vzamema zraven. Pa ne za cuvanje otrok, ti so ze vecji, ampak ker nam je tako fajn. Nenazadnje nikoli ne ves, kdaj bos koga nazadnje videl. Tudi ob bolezni starsev, sva se s sestro lepo dogovorile kdaj katera poskrbi za katerega. Tudi starsa se med sabo odlicno razumeta, ceprav sta locena ze 28 let. Ampak na vsak rojstni dan prideta oba, nikoli ni bilo zamer, tudi ko sta se locevala ni bilo cutiti napetosti. V bistvu mi je prav zabavno, kako vcasih udarjate debate o njuni mladosti. Sta pa oba starsa v dobrih odnosih tudi z bivso druzino, torej tasti, tascami, svaki, svakinjami. Niti si ne znam predstavljat, da bi se ok kakem vecjem druzinskem dogodku gledali postrani. V bistvu se tudi v sirsi druzini noben ne gleda postrani, pa imamo tudi locence, nezakonske otroke ipd. Za ljudi smo cudni, nam je pa tako kul. Ne bom pozabila vaskih cenc, ko je na pogreb bivsega svaka prisel oce s svojo bivso zeno st 2 ter mojo mamo, skupaj. Ampak se tudi onidve poznata od nekdaj, in sta se vedno prijateljici. Atejova zena st 2 ima hcero, ki je se sedaj del nase druzine in je seveda na vseh praznovanjih, vkljucno z njenimi otroci ( te najini, s sestro,obravnavajo kot sestricne). Se najbolj se skregamo ob igranju activity?
Pri nas je podobno, tako v moji kot mozevi familiji, le da nimamo toliko locenih, v bistvu samo en par, na skupna druzinska srecanja prideta oba, a se ne druzita.
Si ne predstavljam, da se ne bi razumela s familijo ali da se moz ne bi razumel s svojo. V bistvu mi celo nikdar niso bili vsec ljudje, ki se niso razumeli s svojimi najblizjimi.
Forum je zaprt za komentiranje.